Kot pojasnjujejo na Snagi Maribor, “mask ni mogoče reciklirati, saj so sestavljene iz več vrst plastike, ki je ni mogoče ponovno uporabiti.” Po njihovih besedah gre za novo vrsto odpadka, ki se pogosto zavrže tudi na neprimernih mestih, kot so na primer zelene in javne površine, reke, potoki in gozdovi.

Večja količina odpadkov zaradi zavrženih mask?

Kot sporočajo iz Ministrstva za okolje in prostor, se epidemija bolj verjetno kot v odloženih količinah odpadkov odraža v nastalih količinah komunalnih odpadkov, predvsem v gospodinjstvih.

Sicer so s Snage sporočili, da je količina odpadkov iz gospodinjstev v primerjavi s preteklim letom ostala približno enaka, vendar se je njihova sestava spremenila. Zaznali so manjše povečanje embalaž, kar je po njihovem prepričanju posledica povečanega števila nakupov preko spleta. Prav tako so opazili, nekoliko več bioloških odpadkov, zaradi povečanja doma pripravljenih obrokov.

Na ministrstvu opozarjajo, da bodo zanesljive vzporednice med količino odpadkov in epidemijo lahko spremljali šele, ko bodo na razpolago informacije za daljše časovno obdobje. Podatki za preteklo leto naj bi bile na razpolago šele letos septembra.

“Kar zadeva spremljanje nastajanja in ravnanja z odpadnimi maskami, ki se zbirajo v okviru javnega odvoza, je njihovo količino izredno težko določiti, saj se odpadne maske ne evidentirajo in poročajo kot ločena frakcija odpadkov, ampak kot del mešanih frakcij komunalnih odpadkov,” so dejali na ministrstvu.

(Ne)ločevanje mask od preostalega odpada

Maske, ki se zavržejo, se po navedbah ministrstva obravnavajo na podlagi tega, katera ustanova jih je zavrgla.

V primeru, da gre za zavržene maske iz zdravstvenih ustanov, se te obravnavajo ločeno od drugih odpadkov. Ločevanje se začne že na oddelku bolnišnice ali zdravstvenega doma. Zavržene maske se na podlagi narave dela obravnavajo kot nevarni ali nenevarni odpadki.

V primeru preprečevanja okužb se zavržene maske uvrščajo med nevarne odpadke iz zdravstva in zahtevajo posebno obravnavo, kar zajema “posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju,” je zapisano v Klasifikacijskem seznamu odpadkov.

Nenevarni odpadki iz zdravstva po Klasifikacijskem seznamu odpadkov pri zbiranju in odstranjevanju ne zahtevajo posebnega obravnavanja.

Sicer odpadkov iz zdravstvenih ustanov ne obravnavajo javna komunalna podjetja, “ampak zbiralci odpadkov iz zdravstva,” sporočajo z ministrstva.

Odpadle maske, ki se zavržejo denimo v podjetjih ali gospodinjstvih, se zavržejo v komunalnih odpadkih, ki jih zbirajo komunalna podjetja. Vendar odpadle maske in ostali odpadki ne pristanejo takoj na deponiji.

Na snagi pa dodajajo, da nimajo posebnih smernic, kako ravnati z zavrženimi maskami.

Mehanska predelava in sežig

Zaradi preventive preprečevanja okužb se nevarni odpadki iz zdravstvenih ustanov zbirajo v plastičnih posodah za enkratno uporabo z nepredušnim zapiranjem. Prav tako se tovrstni odpadki ne odlagajo na odlagališča, ampak so po navedbah ministrstva sežgana v sežigalnicah nevarnih odpadkov.

Maske iz gospodinjstev in ostali odpadki iz mešanih komunalnih odpadkov se najprej mehansko-biološko obdelajo. V samem postopku se izločijo odpadki, primerni za predelavo v trdno gorivo, recikliranje ali sežig. Zavržene maske po mehanski obdelavi pristanejo na sežigu.

Neodgovorno ravnanje

Kljub temu da je za odstranitev in obdelavo zavrženih mask poskrbljeno, se številne znajdejo na ulicah. Tako ravnanje obsojajo tako na Ministrstvu za okolje in prostor kot tudi na Snagi Maribor.

“V prvi vrsti s takšnimi neodgovornimi ravnanji po nepotrebnem onesnažujemo svoje mesto in naravo, prav tako pa zaradi svoje sestave predstavljajo veliko obremenitev za okolje”, opozarjajo na Snagi ter dodajajo, da zaradi takega nepravilnega odlaganja rabljenih mask lahko pride do dodatnega širjenja okužb.

“Glede na to, da so zaščitne maske postale vsakdanji odpadek, predstavljajo tudi vse večjo obremenitev za okolje, še posebej če z njimi kdo neodgovorno ravna,” dodajajo.

Tudi na ministrstvu so dejali, da gre pri takih dejanjih “za odraz ne/ozaveščenosti takšnih posameznikov”, ocenjujejo, da se kršitelji zavedajo, majhne verjetnosti izreka globe za tovrstna dejanja.