Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), je na zadnji novinarski konferenci pred stavko uvodoma povzel dogajanje v času po 18. februarju 2022, ko je SVIZ stavko napovedal Vladi RS in slednjo pozval k iskanju rešitve za spor, ki je artikuliran v skupno osmih stavkovnih zahtevah. “Vlada se v svojem odzivu, ki smo ga v sindikatu zato označili kot ne-odgovor na stavkovne zahteve, ni opredelila do niti ene od njih, prav tako pa je prezrla tudi naknaden poziv SVIZ k vzpostavitvi pogajanj z zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju,” so zapisali v sindikatu.
Stavkovne zahteve, Foto: SVIZ
Glavni tajnik je posebej izpostavil še, da aktualna resorna ministrica prof. dr. Simona Kustec niti enkrat v času svojega mandata ni izpostavila problematike neustreznega vrednotenja dela zaposlenih v vrtcih in šolah, medtem ko so se drugi ministri za svoje resorje tozadevno zavzeli. Četudi SVIZ podpira zboljševanje položaja in plač zaposlenih, se ob zvišanju plač na zavodu za šolstvo, ki ga je ministrica odobrila pred nekaj dnevi, sprašuje, ali je ta poteza zgolj še ena v nizu ciničnih odzivov šolske oblasti na napovedano stavko ali je morda mišljena v smislu učinkovite krepitve odločenosti za stavko.
Kot je poudaril glavni tajnik, bo splošna stavka v vzgoji in izobraževanju tokrat prvič intenzivno izvajana tudi na visokošolski ravni, saj jo je za isti dan napovedal še Visokošolski sindikat Slovenije. V tistih zavodih, kjer se je večina zaposlenih odločila za stavko, je pojasnil, stavkajo zavodi kot celote. Tam, kjer na ravni celotnega zavoda ni bila izglasovana, pa bodo svojo pravico do stavke udejanjali vsi tisti, ki so se za to izrekli.
“Potem, ko smo prešteli glasove o stavki, se je dodatno še priključilo nekaj zavodov oziroma povedalo, da so večinsko opredeljeni za stavko. Tako je pričakovati, da bo v stavki sodelovalo blizu 40.000 zaposlenih.”
– Branimir Štrukelj
Kot je v nadaljevanju pojasnil, stavka ne bo potekala brez težav, saj bodo posledice čutili prav starši. Sindikat te prosi za razumevanje in podporo v zahtevah, saj so, preden so se bili primorani odločiti za to skrajno sindikalno aktivnost, naredili vse, da do prekinitve dela v vrtcih in šolah ne bi prišlo: “Stavko smo napovedali zato, da bi do dogovora prej. Pred tem smo leto dni izpostavljali, da je treba vprašanja povečanih obremenitev in zaostajanja plač, tako strokovnega kadra kot tehničnega kadra obravnavati.“. Odločitev za splošno stavko v vzgoji in izobraževanju je treba upoštevati tudi ob dejstvu, da je ta povezana s prizadevanjem za ohranitev kakovostnih javnih vrtcev in šol, kar je za prihodnost Slovenije bistveno.
Zaposleni se bodo ob 11.55 zbrali pred vrtci in šolami ter tako simbolno izrazili nezadovoljstvo z odnosom, ki ga ima oblast do vzgoje in izobraževanja. Napovedana stavka ni enodnevna in da se torej ne bo končala s stavkovno sredo, temveč se bo nadaljevala na način, ki ga bo opredelil Glavni stavkovni odbor SVIZ.
Lani je v javnem sektorju približno 27.000 zaposlenih prejemalo minimalno plačo
Sindikat je predstavili problematiko položaja zaposlenih v t. i. plačni skupini J, njihova pričakovanja in zahteve, ki jih bo ta pomembna skupina delavk in delavcev uveljavljala tudi z udeležbo v stavki. Spremljevalci otroka s posebnimi potrebami v vrtcu, tajnice in kuharji, poleg tega še številnih drugi kolegici in kolegi, kot so čistilke, hišniki, kurjači, vozniki … predstavljajo množico pogosto povsem spregledanih oziroma nevidnih zaposlenih v javnem sektorju, ki pa opravljajo ključne, zahtevne, naporne delovne naloge ter skrbijo, da sistem vzgoje in izobraževanja sploh lahko deluje.
Za svoje delo prejemajo zgolj minimalno plačo oziroma jim država celo doplačuje razliko do le-te. “Njihov glas je prepogosto preslišan in le redko imajo priložnost, da se lahko izpostavijo, nekaj zahtevajo in javno opozorijo na krivičnost obstoječega plačnega sistema,” so zapisali v sindikatu ter dodali, da je nesprejemljivo, da so kljub temu, da svoje delo opravljajo zavzeto, odgovorno, pošteno in ob številnih odrekanjih, ves čas na robu prepada revščine.
“Vsaka od omenjenih skupin zaposlenih iz vzgoje in izobraževanja je obremenjena na svoj način, eni zaradi pomanjkanja kadra, drugi zaradi zastarelih standardov in normativov, tretji zaradi številnih bolniških odsotnosti ipd. Zaposleni zapuščajo poklic, tako zaradi prenizkih plač in previsoke zahtevnosti, kopičenja zahtev in nalog, kot tudi zaradi izgorelosti,” so na kratko za naj pojasnili v sindikatu.
Štrukelj je povedal, da je bilo ob koncu minulega leta v javnem sektorju skupno približno 27.000 zaposlenih, ki so prejemali minimalno plačo, polovica vseh teh v vzgoji in izobraževanju. Sindikat je maja lani sicer z vlado podpisal dogovor o ureditvi položaja zaposlenih v spodnji tretjini plačne lestvice, a oblast vse od tedaj dano zavezo ignorira. Opozoril je tudi na očitno različna merila vlade, ko gre za vrednotenje dela različnih skupin zaposlenih v javnem sektorju, in pri tem izpostavil nedavno zvišanje plač zaposlenim v vojski in na zavodu za šolstvo.
David Žerjav, kuhar v Velenjskih vrtcih, Sandra Tomović, tajnica v Šolskem centru Novo mesto in Filip Kolenko spremljevalec otroka s posebnimi potrebami v Vrtcu Otona Župančiča so med drugim opozorili na nesprejemljivo nizko vrednotenje njihovega dela in na neposluh oblasti za njihove težave.
Problematika se začne že pri predšolski vzgoji
Skupaj z glavnim tajnikom so kolegice, vzgojiteljice pomočnice, orisale svoj položaj in zahtevno delo, ki ga ob kopičenju nalog, obveznosti in odgovornosti tekom let opravljajo za (pre)nizko plačilo. Ob tem so opozorili tudi na obremenitve in zadolžitve, ki so se v času epidemije še povečale.
“Ker vzgojitelji in vzgojiteljice pomočniki začnejo svojo delovno kariero v izhodiščnem 22. plačnem razredu s plačo, nižjo od minimalne, številni ta lep, a naporen in odgovoren poklic zapuščajo, vrtcem pa za ta delovna mesta ne uspe pridobiti novih zaposlenih,” je zapisano na spletni strani sindikata. Kot so v nadaljevanju pojasnili, razlog za to niso le prenizke plače, temveč tudi zahtevni delovni pogoji, vse številčnejše zadolžitve, velika odgovornost…
V času epidemije in množičnih odsotnosti zaposlenih zaradi okuženosti in obolelosti so bile vzgojiteljice pomočnice pogosto edine strokovne delavke v oddelku, kar je v nasprotju s pravilnikom o normativih. Tako je prihajalo tudi do kršitev določbe, ki predpisuje minimalno trajanje sočasnosti obeh strokovnih delavk v oddelku. Zaradi tega v SVIZ-u izpostavljajo potrebo po prilagoditvi oziroma nadgraditvi normativov, obenem pa tudi zahtevo po ureditvi problematike nazivov tudi za vzgojiteljice pomočnice, ki so enako kot vzgojiteljice strokovne delavke, a za zdaj še ne morejo napredovati v nazive.
S temi izzivi se srečujejo vzgojiteljice pomočnice
Ob tej priložnosti so nekatere vzgojiteljice predšolskih otrok, ki delajo na delovnih mestih pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev, predstavile zahtevnost in odgovornost dela z najmlajšimi, ki se je v času epidemije covida-19 še stopnjevalo in zahtevalo stalno prilagajanje. Maja Hebar iz Vrtca Otona Župančiča Maribor je med drugim povedala, da so poleg rednega dela v vrtcu izpostavljene vsem boleznim in da je bilo v času epidemije še hujše. Velikokrat so bile primorane delati same v skupinah, tudi v drugih oddelkih: “Pomočnice vzgojiteljice sprejemamo vsaki dan otroke na vrati z nasmehom in dobro voljo. Otroke objamemo, jih ljubkujem, negujemo, pestujemo, previjamo, hranimo, sodelujemo pri vseh dejavnostih znotraj skupine, sodelujemo pri vseh obogatitvenih dejavnostih, jih vzgajamo, učimo. Kar je pa najbolj pomembno: skrbimo za varnost 14 malih ali 24 velikih otrok, velikokrat same. Smo desna roka vzgojiteljic. Vse to in mnogo več je moje delo kot delo pomočnice vzgojiteljice, za katero pa na koncu meseca dobim dodatek za minimalne plače.”
Tudi druge pomočnice vzgojiteljic so se izpostavile in dejale, da s takšno plačo naprej ne bo šlo več. Z mislijo na čim večjo dobrobit otrok v prihodnje si želijo ohraniti visoko raven predšolske vzgoje, a ne za plačilo, ki je sramotno nizka. Nekatere so celo primorane poiskati popoldansko delo, izpostavile so pa tudi, da številni mladi zapuščajo delovna mesta. Sicer so v času koronakrize pomočnice dobile izplačane dodatke, se mnogim letos glede na izračune dohodnine obeta doplačevanje, kar se jim zdi diskriminatorno glede na to, da so bili vrtci razen krajšega časa ves čas odprti in da so torej ves čas epidemije delali in sprejemali otroke v varstvo.
Tudi vzgojni zavodi so spregledani
SVIZ je v nadaljevanju svoje aktivnosti opozoril tudi na nezavidljive razmere, v katerih opravljajo svoje zahtevno delo zaposleni v vzgojnih zavodih oziroma strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Gre za pomemben del vzgojno-izobraževalnega sistema, ki pa je pogosto odmaknjen od oči in zanimanja javnosti ter spregledan tudi s strani odločevalcev.
V luči opredeljevanja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju o izvedbi splošne stavke, ki je potekala tudi v vzgojnih zavodih, so predstavniki zaposlenih iz Mladinskega doma Maribor, Vzgojnega zavoda Smlednik, Mladinskega doma Malči Beličeve in Mladinskega doma Jarše izpostavili zaostrene razmere in težavne pogoje specifičnega dela, ki ga opravljajo, ter izrazili svoja pričakovanja in zahteve do šolske oblasti. Štrukelj je poudaril, da so vzgojni zavodi oziroma centri za celostno obravnavo, ki jih je v Sloveniji devet, namenjeni otrokom in mladostnikom z vedenjskimi in čustvenimi motnjami, ki nimajo ustreznega družinskega varstva, oskrbe in vzgoje. Gre za zahtevno delo s skrajno občutljivo skupino otrok in mladostnikov, pogoji za delo pa so se z epidemijo covida-19 še poslabšali.
V zavodih so otroci od 6. leta starosti naprej, mladostniki pa do 18. oziroma tudi do 21. leta. Vzgojni zavodi so odprti 365 dni na leto in 24 ur vsak dan.
Kot so v sindikatu izpostavili, zaposleni ne prejemajo nikakršnega dodatka za delo v tveganih razmerah, delajo pa z okuženimi otroki in mladostniki ter imajo vzpostavljene t. i. sive in rdeče cone. Zavodi se soočajo z veliko fluktuacijo kadra, zaposleni odhajajo, z razpisi pa nove le težko pridobijo ali ti za delo niso ustrezno usposobljeni.
Vzgojitelji v zavodih so nadomestni starši
Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami sta pomembni in odgovorni nalogi učiteljev, drugih strokovnih delavcev, predvsem pa poklicnih vzgojiteljev, saj ti prevzemajo nase odgovornost za celosten osebnostni razvoj otrok in mladostnikov. Vzgojitelji v vzgojnih zavodih oziroma strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami opravljajo vzgojno delo tudi ob koncih tedna in času šolskih počitnic, in sicer v vedno večjem obsegu, saj je vse več otrok in mladostnikov, ki v domačem okolju nimajo pomembne druge osebe, h kateri bi lahko odhajali med vikendi ali počitnicami.
“To so nekakšni nadomestni starši, ki nosijo ključno težo v teh zavodih. In seveda sodelujejo tako rekoč pri odraščanju otrok in mladostnikov. Naj povem še podatek, ki je pomemben. Od leta 2019 so vsi otroci in mladostniki v teh zavodih nameščeni z odločbo sodišča, lahko gre za socialno sodišče ali kazensko sodišče. Tu niso po svoji volji,” je poudaril Štrukelj.
V nadaljevanju je pojasnil, da so stanja v zavodih bila že pred epidemijo slaba, številni zaposleni odhajajo, prav tako se na razpise ne prijavljajo usposobljeni posamezniki, kljub temu, da so v času epidemijo zaposleni delali z okuženimi otroki, pa niso dobili dodatka k plačilu.
Andreja Logar iz Mladinskega doma Malči Beličeve Ljubljana, ki je zaposlena kot vzgojiteljica v stanovanjski skupini, je dodatno izpostavila, da vzgojitelji v vzgojnih zavodih oziroma strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami opravljajo vse zadolžitve kot vzgojitelji v dijaških domovih, opravljajo tudi številne druge naloge. Otroke in mladostnike učijo osnovnih opravil, higiene, jim dajejo zdravila, jih spremljajo na sodišče. “Interveniramo v raznih ekscesih. Naši otroci imajo čustveno-vedenjske motnje, to pomeni, da imajo hetero-agresivne, avto-agresivne epizode na dnevni bazi. Takrat je treba otroka umirjat, včasih tudi fizično in zaščititi ostale v skupini,” je še dodala.
Tatjana Klančar iz Mladinskega doma Maribor pa je poudarila, da je delo zaposlenih v vzgojnih zavodih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami usmerjeno učenje otrok in mladostnikov za življenje in delo zunaj ustanove. Dodala je tudi, da so težavne predvsem situacije, ko je kdo v kolektivu odsoten, saj je takrat nujno, da se medsebojno nadomeščajo.
Nadurnega dela je veliko, a to ni plačano. Veliko je tudi sodelovanja s svojci in strokovnimi službami sodišči.
Peter Steničnik, vzgojitelj v stanovanjski skupini Mladinskega doma Jarše je ob tej priložnosti poudaril, da delo v vzgoji ne more potekati na daljavo, a resorno ministrstvo za izobraževanje te specifike ne prepozna. Ne zaveda se, da se je v času epidemije covida-19 problematika vzgojnih zavodov zaostrila po kvantiteti in raznovrstnosti težav, ki jih imajo otroci in njihove družine, dovolj razkužil in varovalne opreme, ki jo je ministrstvo zagotovilo, tega ne more razrešiti. Strokovni delavke in delavci so v razmerah covida-19 ostali prepuščeni sami sebi, soočajo se z dilemami, ki jih ne morejo na nikogar nasloviti. Ob tem je ministrstvo pozval, naj razume specifiko dela in končno sliši, kar jim zaposleni sporočajo že dolgo: “Svoje delo čutimo kot poslanstvo, po drugi strani pa ne gre v nedogled in se ta zgodba ne bo dobro končala ne za zaposlene ne za otroke, ker bo kakovost dela upadla.”
Sindikat v skladu s povedanim Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport poziva, naj ustrezno ovrednoti zahtevno delo in zagotovi prilagoditev normativov. Vzgojni zavodi kot pomemben del celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema namreč zdaj delujejo le zaradi visoke etičnosti tam zaposlenih.
