Kot je za STA povedala predsednica sveta staršev OŠ Toneta Okrogarja Emanuela Škalonja, so vlado pozvali, naj iz dnevne statistike izloči okužbe v domovih za starejše, zaradi katerih je zasavska regija znova uvrščena med regije v črni fazi, ter s tem omogoči ponovno odprtje šol. “Ne strinjamo se, da so otroci doma, otroci sodijo v šole,” je dejala.

Škalonja je še pojasnila, da ni bila organizatorka sobotnega protesta v Trbovljah. “Jaz in svet staršev smo se od tega protesta distancirali. Treba je narediti protest brez izpostavljanja otrok, saj smo mi glas otrok,” je še dodala. Premier Janez Janša je omenjeni protest v sobotnem tvitu označil za “nerazumno in nevarno izkoriščanje otrok v politične namene v času epidemije”.

Ravnateljica OŠ Toneta Okrogarja Nataša Grošelj je za STA povedala, da naj bi danes nujno varstvo v šoli potrebovali štirje učenci. Na njihovi šoli je na vseh treh lokacijah skupaj 168 učencev prvega triletja, skupno pa je na šoli 526 učencev.

Konec minulega tedna je nastala tudi civilna iniciativa Zasavski starši za odprte in varne šole, ki je predsednika vlade Janšo v pismu pozvala, naj poskrbi za takojšnje varno in trajno odprtje šol in vrtcev v Zasavju ne glede na stopnjo ogroženosti.

Stiska pri najmlajših je velika

Kot so zapisali, so trenutno stanje v slovenskem šolskem sistemu, strokovno neutemeljeno sprejemanje ukrepov zapiranja, odpiranja in vnovičnega zapiranja šol ter posledična stiska pri njihovih otrocih, pedagoških delavcih in njih samih privedli do nevzdržnega stanja. Od predsednika vlade zahtevajo, da nemudoma stopi na stran šolstva, otrok, učiteljev, da njihovo pravico do dostojnega in dostopnega šolanja in dela ubrani pred težo strankarskih interesov in političnih odločitev, so še zapisali.

Pozvali so tudi, naj vlada v proces sprejemanja odločitev o ukrepih za zajezitev širjenja okužb vključi predstavnike epidemiološke stroke in v delu, ki se neposredno nanaša na šolski sistem, tudi predstavnike staršev in pedagoških delavcev ter da izobraževalnim ustanovam prioritetno ponudi vso potrebno strokovno, finančno, kadrovsko in infrastrukturno podporo za premagovanje posledic njihovega dolgotrajnega zaprtja.

“Slovenske šole so od vseh v Evropi zaprte najdlje. Dlje kot so zaprte, dlje se bodo celile rane, ki jih tak ukrep odpira na izobraževalnem procesu. Razumimo tudi, da šola ni samo izobraževalna ustanova. Šola je prostor, ki ponuja socialni razvoj, je prevečkrat tudi priložnost za edini dnevni obrok, varno zavetje pred revščino ali psihičnim, fizičnim in spolnim nasiljem. Nestanovitnost v odpiranju in zapiranju šol in vrtcev ruši priložnosti za otrokov normalen psiho-fizični razvoj ter v njihove vrste vnaša stisko,” so med drugim navedli v iniciativi.