Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen opozarjanju na prepoznavanje, obravnavo in obvladovanje depresije. Gre za najpogostejšo duševno motnjo, ki pa še vedno ni dovolj prepoznana in posledično zdravljena. Le polovica oseb z depresijo naj bi namreč poiskala strokovno pomoč. Zato je letošnje geslo ob dnevu zdravja Spregovorimo o depresiji.
Gre za bolezen
Depresija je bolezen, za katero sta značilni dolgotrajna žalost in izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih običajno uživamo, ob tem pa je ovirano tudi posameznikovo vsakodnevno delovanje. Takšne težave trajajo vsaj dva tedna, je na današnji novinarski konferenci pojasnila specialistka psihiatrije, predavateljica na Medicinski fakulteti v Ljubljani in strokovnjakinja iz Vzgojnega zavoda Planina Mojca Zvezdana Dernovšek.
Osebe z depresijo se običajno soočajo tudi z izgubo energije, spremembo teka in spanja, tesnobo, zmanjšano zmožnostjo koncentracije, neodločnostjo, nemirom, občutkom nevrednosti, krivdo, brezupom, mislimi na samopoškodovanje ali samomor.
Pri ženskah pogostejša
Depresijo naj bi glede na podatke družinskih zdravnikov imelo 14 odstotkov odrasle populacije, pri čemer je pri ženskah dvakrat pogostejša kot pri moških. Najpogosteje se pojavlja v starostni skupini od 50 do 64 let, je pojasnila Nuša Konec Juričič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v Sloveniji v obdobju 2008-2015 število prvih obiskov pri zdravniku z zabeleženo diagnozo depresije znižalo, obenem pa se je v istem obdobju število obiskov z diagnozo reakcije na hud stres precej zvišalo. V zadnjih letih je v Sloveniji v porastu tudi število predpisanih antidepresivov.
Lahko jo pozdravimo
“Depresija je pogosta motnja razpoloženja, ki pa jo lahko zdravimo. Nastane zaradi najrazličnejših razlogov in je posledica prepleta dednosti, zgodnjih izkušenj in okolja. Depresijo je pomembno kar najhitreje prepoznati, ustrezno zdraviti in preprečevati poslabšanja ter ponovitve,” je dodala Dernovškova.
Depresija se zdravi z zdravili, različnimi pristopi psihoterapije ali s kombinacijo zdravil in psihoterapije. Kot je dejala klinična psihologija in psihoterapevtka Aleksandra Meško, se v psihoterapiji osredotočajo zlasti na spreminjanje tistih osebnostnih in življenjskih prepričanj, ki narekujejo posameznikov način življenja in vplivajo na kakovost medosebnih odnosov. Depresija je pogosto povezana z nekaterimi prekomerno izraženimi osebnostnimi lastnostmi, kot so pretirana zahtevnost do sebe, storilnostna naravnanost, ustrežljivost v medosebnih odnosih, pretirana samokritika in drugo.
Koristna je hoja
Pri zdravljenju depresije imajo pomembno mesto dejavnosti, ki so za posameznika spodbudne in prijetne. Koristne dejavnosti so na primer hoja, kolesarjenje, tek in plavanje.
Ena od skupin, ki ji na NIJZ namenjajo poglobljeno skrb, so nosečnice in ženske po porodu. Z njo se sreča vsaka šesta ženska, ki je rodila, kar pomeni približno 3300 žensk na leto v Sloveniji. Če se obporodne depresije ne zdravi, lahko traja mesece ali se ponavlja še vrsto let, kar slabo vpliva tudi na otrokov razvoj,” je pojasnila Zalka Drglin z NIJZ.
STA
