Poznamo jih pod splošnim imenom. Smrdljivci. Zakaj? Ker zasmrdijo, kadar jih želimo pokončati, uspešno ali ne. Dovolj je že, da se zgolj razburijo. Vrst je več, od uveljavljenega sivega smrdljivca prek zelene smrdljivke do marmorirane smrdljivke, uvožene iz Azije. Kakorkoli že, tukaj so. Tudi ali še zlasti v Mariboru. »Pod imenom smrdljivci razumemo v glavnem stenice iz družine Pentatomidae, ščitaste stenice,« nam je pojasnil dr. Andrej Gogala iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Pravi, da je smrdljivcev veliko vrst. »In nekatere se jeseni zatekajo v hiše, ko iščejo prezimovališča.«

Dr. Gogala je sicer na naše poizvedovanje, ali gre letos za kakšno novo, posebej trpežno ali plodno vrsto oziroma za spremembo navad zaradi nadpovprečno toplega zlasti septembra, odgovoril, da je v Sloveniji sicer tudi novi priseljenec. »Tujerodna ameriška vrsta Halyomorpha halys. Ta je pomemben škodljivec sadja, ne vem pa, če se je že razširil do Maribora.«

So rastlinojeda vrsta, ki sesa sokove

Smrdljivci so sicer rastlinojeda vrsta, ki se prehranjuje s sesanjem rastlinskih sokov različnih vrst listavcev iz družin bukovk, rožnic in brezovk, zato jo je največkrat možno najti v gozdovih in parkih z okolico. Jeseni nato potrkajo na naša okna in vrata ter nepovabljeni vstopajo skozi luknje v zidovih stanovanj in hiš.

Gre sicer za običajen jesenski pojav, še zlasti opazen, ko se dan začne krajšati, kar smrdljivci v oktobru razumejo kot čas za prezimovanje.

Če sta pomlad in zgodnje poletje vlažna in topla, so razmere idealne za razmnoževanje stenic, med katere smrdljivci spadajo. Jeseni so posledično generacije zato zelo številčne in trpežne. Gre sicer za običajen jesenski pojav, še zlasti opazen, ko se dan začne krajšati, kar smrdljivci v oktobru razumejo kot čas za prezimovanje.

Človeku niso nevarni. Zgolj nosovom.

Smrdljivci človeku niso nevarni – če odštejemo škodo, ki jo povzročajo kmetijstvu. Edina »škoda«, ki jo povzročijo človeku, je izloček iz smradnih žlez neprijetnega vonja. Ampak tudi ta vonj ni škodljiv. V kmetijstvu najpogosteje napadejo strošnice in plodovke.

Sicer smrdljivci značilen izloček spustijo, kadar so vznemirjeni, izločki pa so tako kot pri ostalih stenicah sestavljeni iz mešanice hlapnih ogljikovodikov. Če so bili sivi smrdljivci značilni za zgolj nekatere države Evropi, so se zaradi podnebnih sprememb razširili tudi vse bolj proti severu: na Nizozemskem so jih prvič odkrili leta 2002, v Angliji pa leta 2010.

Vonj, ki je bojda podoben koriandru

Kot zanimivost pa smo še izvedeli mikrobiološko sorodnost med smrdljivci in čisto posebno zeliščno rastlino. »Menda je molekula ali koktelj njih, ki tako grdo smrdi, precej sorodna tistim v listih koriandra,« nam je potrdil evolucijski biolog dr. Matjaž Gregorič, ki sam pravi, da ga koriander v jedeh spominja na čase od malih nog, ko je lovil smrdljivce.

Lotite se jih zjutraj

Če nočemo zavonjati njihovega izločka, je najbolje, če jih previdno odstranimo. S pometanjem ali sesanjem. Priporočljivo je, da se jih lotimo zjutraj, saj so takrat manj mobilni. Sicer pa trajnega odstranjevalnega sredstva proti smrdljivcem ni.