“Ema ima vsekakor zelo razdelane postopke, kako je treba registrirati zdravila. Evropski dogovor je, da se mimo teh postopkov ne gre,” je poudaril vodja oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Alojz Ihan. Slednje po njegovem mnenju ne bi pomenilo le tveganja za določeno cepivo, ampak bi naenkrat postal mogoč tudi političen dogovor o zdravilih. “To praktično pomeni razsutje zaupanja v take pomembne institucije, kot je Ema,” je pojasnil.

Kot je dodal, se morda lahko potem v posameznih primerih za nazaj zdi, da je bilo to nepotrebno. Tudi v primeru ruskega cepiva Sputnik V, če bo šlo skozi redni postopek na Emi, si bodo lahko na Madžarskem mislili, da so bili pametnejši od evropske skupnosti, “v resnici pa to ni pametno”, je poudaril. Zaupanje v institucije, kot je Ema, je po njegovem mnenju zelo pomembno, ko gre za zdravila, saj sicer “pridemo na divji zahod”.

Tudi sintezni biolog s Kemijskega inštituta Jerala ocenjuje, da takšni dogovori o uporabi cepiva pred odobritvijo na Emi niso dobri in niso produktivni. V tem primeru lahko po njegovem mnenju pride do kanibalizma, kot je prišlo lani spomladi, ko so države druga drugi dvigale ceno zaščitne opreme in jo dobesedno kradle. Ob tem je opozoril še, da bi majhne države v tem primeru “potegnile kratko”.

Nekaj odprtih nejasnosti

Jerala sicer meni, da je tudi Madžarska preverila kakovost cepiva preko svojega nacionalnega regulatorja, čeprav podatkov o tem nima. Bi pa bilo po njegovih besedah dobro, da Ema čim prej pogleda vse vloge. Opozoril je na nejasnosti glede omenjenega ruskega cepiva, za katerega je Ema sporočila, da ni formalnega pregleda, iz Rusije pa so sporočili, da so oddali formalno vlogo za cepivo.

Ihan je ob tem izrazil tudi upanje, da se bo povečala proizvodnja cepiv in da bodo odobrena tudi nova cepiva proizvajalcev, ki imajo za s seboj velike proizvodne zmogljivosti, saj bi to lahko pospešilo tempo cepljenja v Evropi in tudi pri nas. Po njegovih ocenah ob sedanjem tempu ni realno pričakovati, da bi do poletja precepili 70 odstotkov populacije.

Jerala medtem računa, da bi lahko vsaj od začetka aprila prihajale bistveno večje pošiljke cepiva in da bi lahko, če ne bo dodatnih zastojev v proizvodnji do poletja vendarle precepili od 60 do 70 odstotkov populacije. Ob tem pa je treba biti pripravljen na to, da bomo lahko v enem dnevu cepili okoli 20.000 prebivalcev.

Jerala: “Bolje to cepivo tu sedaj, lkot šele čez pol leta”

Glede dvomov nekaterih, ki tudi odklanjajo cepivo AstraZenece, s katerim pri nas cepijo mlajše od 65 let, sta Jerala in Ihan izpostavila, da je sicer po izsledkih študij to cepivo nekoliko manj učinkovito, kar pa se tiče varnosti, pa je enako kot druga dva, ki ju uporabljamo pri nas. Prav tako cepivo AstraZeneca zelo dobro učinkuje pri preprečevanju hujšega poteka bolezni in smrti. Vsekakor je bolje to cepivo tu sedaj, kot pa cepivo šele čez pol leta oziroma kot pa tveganje za okužbo,” je poudaril Jerala.

Ihan pa je med drugim izrazil tudi občutek tesnobe ob hkratnem odpiranju številnih dejavnosti. “Vsi upamo, da bodo razmere ostale stabilne, ne bi bil pa presenečen, če bi začelo število okužb v nekaj tednih rasti,” je odgovoril na vprašanje, ali je pričakovati poslabšanja razmer zaradi sproščanja ukrepov v teh dneh. Pri čemer pa po njegovih besedah ne vemo, koliko drugih različic virusa bo k nam prišlo iz tujine.

STA