V slovenskem sodstvu je več sodnikov, ki so stari med 60 in 70 let, kot njihovih kolegov v starosti od 30 do 39 let, kaže letno poročilo sodstva za 2015. To poglabljanje generacijske vrzeli je treba ustaviti z zagotavljanjem dotoka novih sodnikov, so prepričani na vrhovnem sodišču.
Zanimanje za sodniško službo veliko
Leta 2013 je bilo v vsej državi razpisanih sedem sodniških mest, prijav pa 24. Leto kasneje je bilo na voljo 15 novih sodniških mest, kandidatov pa že 94. Lani pa se je na 22 razpisanih sodniških mest prijavilo kar 172 kandidatov, kar pomeni skoraj osem prijav za eno razpisano mesto.
Slovenija po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev prva v EU
Na vrhovnem sodišču sicer priznavajo, da je Slovenija po številu sodnikov na 100.000 prebivalcev prva v EU, vendar je prva tudi po pripadu novih zadev na 100.000 prebivalcev. Prav tako obstajajo razlike v sodnih sistemih, zaradi česar imajo sodniki ponekod nekatere pristojnosti, ki jih drugje nimajo. Tako so na primer sodniki pri nas pristojni za reševanje nekaterih zadev, ki jih ponekod drugod urejajo notarji. Število sodnikov se sicer zmanjšuje, nadaljevanje trenda pričakujejo tudi v letu 2016.
Personalni sveti so lani ocenili 326 ocen sodniške službe, kar pomeni, da so ocenili dobro tretjino sodnikov. Zaradi neustrezne ocene je enemu sodniku prenehala funkcija. Leta 2014 je dvema, leta 2013 pa trem.
Po oceni vrhovnega sodišča so vsa sodišča lani sicer obvladovala število prejetih zadev, pričakovani čas rešitve zadev se je skrajšal za 0,6 meseca na 2,8 meseca, pri pomembnejših zadevah pa se je podaljšal za 0,1 meseca.
Zvišala se je povprečna starost nerešenih zadev
Se je pa lani nekoliko, za devet dni, zvišala povprečna starost nerešenih zadev. A to povišanje, kot poudarjajo na vrhovnem sodišču, gre predvsem na račun ostalih izvršilnih zadev, ki predstavljajo večino nerešenih zadev, saj je povprečna starost nerešenih pomembnejših zadev ostala približno na ravni. Konec leta 2015 je ostalo nerešenih nekaj več kot 27.000 zadev, starejših od petih let, kar je 20 odstotkov manj glede na konec leta 2014.
Ob zaključku leta 2015 so ostale nerešene tudi 5.003 zadeve starejše od desetih let, oziroma 5,9 odstotka manj v primerjavi s koncem leta 2014. Vrhovno sodišče za letošnje leto tako napoveduje zmanjševanje prejetih in nerešenih zadev ter skrajševanje časa reševanja zadev. Lani so na slovenskih sodiščih rešili 127.000 zadev, ki so se štele za sodni zaostanek, še 125.873 pa jih ostaja nerešenih.
Tak trend pa se bo nadaljeval ob zaostrenih finančnih razmerah, poudarjajo, ko bo glavni cilj zagotavljanje kakovosti tako dela sodnika in sodnega osebja kot tudi kakovost sodnih postopkov in odnosa do udeležencev postopkov z vidika postopkovne pravičnosti.
Poseben problem pa je neenakomerna obremenitev sodišč in sodnikov.
Na štirih okrožnih sodiščih imamo specializirane oddelke – in to prav na sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, ki že sicer spadajo med najbolj obremenjena v državi. Zadeve, ki se rešujejo na specializiranih oddelkih pa so zahtevne in za daljši čas popolnoma obremenijo sodnika, ki tako lahko hkrati dela le na manjšem številu zadev.
STA