Premier Robert Golob je odgovoril na poslansko vprašanje Jožefa Horvata (NSi) o tem, kako namerava ukrepati za izboljšanje znanja slovenščine pri priseljenskih učencih. Horvat je spomnil, da se to področje obravnava v noveliranem zakonu o osnovni šoli, ki ga je že sprejel Državni zbor. Poudaril je pomen tuje delovne sile za Slovenijo, pri čemer je ključno, da se jo čim bolje integrira v družbo, poroča STA.
Osnovnošolsko izobraževanje je ustavna pravica
Golob je na današnji seji DZ izpostavil, da je osnovnošolsko izobraževanje ustavna pravica, ne glede na nacionalnost. Poudaril je, da je skoraj devet odstotkov učencev v osnovnih šolah rojenih izven Slovenije, kar je po njegovem mnenju fenomen današnjega časa. Ob tem je opozoril, da potreba po delovni sili iz tujine še narašča, zato je treba prilagoditi strategije izobraževanja.
Zatrdil je, da je približno 15 odstotkov zaposlenih v Sloveniji tujcev, ki so ključni za nadaljnjo rast države. Poudaril pa, da je Slovenija tista, ki jih vabi, in je odgovorna za njihovo čim boljšo integracijo v družbo. Prav tako je spomnil, da je DZ sprejel novelirani zakon o osnovni šoli, ki bo olajšal integracijo učencev priseljencev. Poleg tega je že sedaj možno, da se otroci priseljencev vključijo v dodatne poučne programe, ter da ravnatelji lahko sistematizirajo dodatna delovna mesta za pouk slovenščine.
Poslanec Horvat je opozoril, da so v NSi že predlagali, da bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej obiskovali pripravljalnico. Golob je na to odgovoril, da je ideja, po kateri bi otroke, ki niso iz Slovenije, segregirali in jih namesto združevanja z vrstniki dajali v posebne šole, dokler se ne naučijo slovenščine, diskriminatorna in žaljiva. "Ne bomo dovolili segregacije. Pot od segregacije do vzbujanja sovraštva je tako enostavna in kratka, da se žal kdo ne bo mogel upreti. Te možnosti mu ne bomo dali," je poudaril Golob.
Premier pravi, da mora stroka, ne politiki, odgovoriti na to, kaj lahko naredijo za boljše vključevanje učencev priseljencev v družbo. "Ti problemi bodo naraščali, potrebujemo tujo delovno silo in želimo si, da pridejo z družinami, da se lažje integrirajo," je dejal. Poslance, ki izkazujejo željo po sodelovanju na tem področju, je pozval, naj se vključijo v delovne skupine, ki bodo obravnavale to vprašanje. K temu je povabil tudi ravnatelje osnovnih šol in Ministrstvo za Izobraževanje.
Vladni predlog novele zakona o osnovni šoli
Dne 21. februarja je Državni zbor sprejel vladni predlog novele zakona o osnovni šoli, s čimer so uvedli postopno vključevanje učencev priseljencev v obvezni program. Določili so postopno vključevanje učencev priseljencev v začetni pouk slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med obveznim programom. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, Mojca Mihelič, je februarja za STA pojasnila, da se vključevanje učencev priseljencev v pouk ne bo izboljšalo, na primer z delom v manjših skupinah, če za to ne bo na voljo več sredstev.
Na redni seji je poslanka NSi Iva Dimic ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Feldta vprašala, kaj pomeni postopno vključevanje učencev priseljencev v pouk obveznih predmetov, kdo bo poučeval učence priseljence in kdaj bodo o tem seznanjeni ravnatelji.
Feldt je pojasnil, da je natančna izvedba izobraževanja učencev priseljencev odvisna tudi od ravnateljev in števila otrok v posameznem oddelku ali šoli. Poudaril je, da mora biti učitelj za delo s priseljenci ustrezno usposobljen, zato načrtujejo navodila o izvedbi na Zavodu za šolstvo. Poleg tega je dejal, da na ministrstvu načrtujejo srečanja z ravnatelji osnovnih šol glede novosti noveliranega zakona o osnovni šoli.