Tretjo nedeljo v novembru obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Pod sloganom Spomni se in premisli je letos poudarek na skupni preventivi prometnih nesreč in vlogi države pri izvajanju nacionalnih preventivnih programov. V Sloveniji je bil osrednji dogodek v soboto v ljubljanski mestni hiši.
Posledice prometnih nesreč so nesprejemljive
Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga pod okriljem Združenih narodov, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč zaznamujemo od leta 2007, je priložnost, da se opozori na to, da je varnost na cestah mogoče doseči z odgovornim ravnanjem v prometu.
V Zavodu Varna pot, ki deluje na področju ozaveščanja o posledicah prometnih nesreč, so zapisali, da dan spomina na žrtve prometnih nesreč družbi sporoča, da so posledice prometnih nesreč nesprejemljive. “S spominom in javnim pogovorom o žrtvah prometnih nesreč svetovni dan ustvarja skupno preventivo na tem področju,” so zapisali, Molčanje o posledicah prometnih nesreč je po mnenju zavoda del “kolektivnega zatiskanja oči pred resnico”.
V zavodu si želijo, da bi se na nacionalnih ravneh z vsebinami in aktivnostmi dotaknili izzivov, s katerimi se srečujemo v “nevidnem svetu žrtev prometnih nesreč”, ki nas lahko spodbudijo k zavedanju, da opazimo, pomagamo in ponudimo podporo pri premagovanju stiske. Na pobudo Zavoda Varna pot so v četrtek na ljubljanskih Žalah ob 10. obletnici umestitve osrednjega spomenika žrtvam prometnih nesreč položili tudi venec.
Dolgoročni cilj je nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč
Direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge na ministrstvu za notranje zadeve Gregor Hudrič je ob polaganju venca izpostavil, da promet in cesta napak ne oproščata, dovolj je zgolj trenutek in življenje se lahko posamezniku popolnoma spremeni. V Sloveniji si neprestano prizadevamo zmanjšati število mrtvih in hudo poškodovanih v cestnem prometu. Leta 2008 je na slovenskih cestah denimo umrlo 214 udeležencev cestnega prometa, lani 85, je navedel. Dolgoročni cilj pa je nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč, je dodal.
Na prireditvi pred svetovnim dnevom, ki je v soboto potekala v ljubljanski mestni hiši, so poudarili odgovornost vsakega posameznika za prispevek k boljši prometni varnosti. Za ozaveščanje o tem je Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) med drugim pripravila zavezo k odgovornemu ravnanju v cestnem prometu, ukrepe predvideva med drugim resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030, katere predlog je v obravnavi DZ. A kot pravi AVP, “nobena resolucija ne more zaživeti, če ne ponotranjimo bistva prometne varnosti, ki se začne z nami in zaradi nas”.
Prometne nesreče so vodilni vzrok za smrti otrok in mladostnikov
Po ocenah WHO letno umre približno 1,35 milijona udeležencev, dnevno najmanj 3390 oseb, poškoduje se jih okoli 50 milijonov, pet milijonov ljudi pa zaradi posledic prometnih nesreč za vedno ostane invalidnih. Prometne nesreče so tudi vodilni vzrok za smrti otrok in mladostnikov.
Po navedbah policije so slovenske ceste od leta 1991 do letos zahtevale 7796 življenj, približno 322.538 ljudi pa se je v prometnih nesrečah hudo poškodovalo.
STA
