Slovenija se je znašla na vrhu seznama, vendar tokrat ni razlog za ponos. Z visokim vodstvom kraljujemo na prvem mestu v Evropski Uniji po številu smrti, ki so povezane z uživanjem alkohola. Alarmantno visoka je tudi stopnja uživanja alkohola med mladimi, ki je postala skrb vzbujajoča resničnost, s katero se družba sooča. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se alkoholne pijače že v zgodnjih letih pričnejo pojavljati med najmlajšimi.
Okoli petkrat več smrti od povprečja
Eurostat je objavil alarmantne podatke o smrtnosti zaradi motenj, povezanih z uživanjem alkohola, za leto 2020 v državah EU. Povprečje znaša 3,6 smrti na 100 000 ljudi, v Sloveniji pa imamo kar 17,3 umrlih na isto število prebivalcev. Na drugem mestu je Poljska, ki nam sledi z veliko razliko – 10,1 smrti na 100 000 ljudi. Sledi Danska s 7,3 umrlih na isto število prebivalcev.
Foto: Eurostat
Najnižjo smrtnost imajo Grška, Italija in Malta, vse z 0,4 umrlih zaradi alkohola na 100 000 ljudi.
Z alkoholom začnemo že zgodaj
Z alkoholom pri nas začnemo že zgodaj. Kot opozarja NIJZ, je že 15 odstotkov 11-letnikov imelo izkušnje z alkoholom. To zaskrbljujoče število se povečuje, ko se otroci prebijajo skozi najstniška leta. Kar 40 odstotkov 13-letnikov, 71 odstotkov 15-letnikov in ogromnih 86 odstotkov 17-letnikov je že prišlo v stik z alkoholom.
Takšna stopnja alkoholne konzumacije pri mladih je zaskrbljujoča zaradi negativnih posledic, ki jih alkohol lahko ima na razvoj mladega organizma in psihično zdravje. Prekomerno uživanje alkohola v mladosti je povezano s številnimi tveganimi vedenji, vključno z nevarnostjo poškodb, šolskimi težavami, zlorabo drog in vplivom na socialne odnose. Poleg tega alkohol lahko dolgoročno vpliva na razvoj možganov, kar ima trajne posledice za kognitivne in čustvene sposobnosti posameznika.
