Minister za zdravje Janez Poklukar in poljski veleposlanik Krzysztof Olendzki sta danes v Ljubljani razpravljala o posledicah, ki jih ima vojna v Ukrajini na poljski zdravstveni sistem. Poklukar je napovedal, da bo Slovenija sprejela ukrajinske bolnike, dogovori potekajo tudi v smeri, da bi na Poljsko poslali posamezne zdravstvene delavce.

Neodložljiva zdravstvena pomoč

Poklukar je napovedal, da bo Slovenija poljskim zdravstvenim delavcem pomagala tako, da bodo v slovenske zdravstvene ustanove sprejeli ukrajinske bolnike. To naj bi sicer bili predvsem bolniki s področij rehabilitacije in zdravljenja tuberkuloze ter bolniki, ki potrebujejo hemodializo, ki so imeli opravljene transplantacije, onkološke bolnike, nosečnice in nekaj primerov z intenzivnih terapij.

“To so vsi bolniki, ki potrebujejo neodložljivo zdravstveno pomoč in za te bomo vedno poskrbeli in jim pomagali po svojih najboljših močeh,” je dejal Poklukar. Poudaril je še pomembnost, da bi premestitve bolnikov s Poljske potekala čim bolj tekoče. Zato so na torkovem zasedanju zdravstvenih ministrov EU tudi podprli predlog Poljske za oblikovanje posebnega mehanizma se premestitev bolnikov.

Na Poljskem je po podatkih veleposlanika Krzysztofa Olendzkega trenutno 2.169.000 ukrajinskih beguncev, na dan pa pride več kot 100.000 novih. Med njimi je ogromno otrok, ki imajo najrazličnejše otroške bolezni. Čeprav poskušajo pomagati vsem, ki potrebujejo pomoč, je poudaril, da bolnišnice ne zmorejo sprejeti tako velikega števila novih bolnikov.

Hvaljena slovenska solidarnost

Olendzki se je ministru Poklukarju zahvalil za njegovo “odprtost”, zahvalil pa se je tudi vsem Slovencem, ki pomagajo in kažejo solidarnost z Ukrajino in Poljsko. “Na Poljskem ne bomo pozabili, koliko Poljakov ste sprejeli v Sloveniji leta 1939, ko je bila Poljska napadena s strani Nemčije in Sovjetske zveze. V tem trenutku Slovenci kažete enako solidarnost našim ukrajinskim sosedom,” je dejal veleposlanik.

Na ministrstvu so govorili tudi o pobudi Zdravniške zbornice Slovenije, ki predlaga, da bi posamezne zdravstvene delavce lahko poslali na Poljsko, s čimer bi razbremenili “izčrpane delavce na Poljskem” in pomagali poljskemu zdravstvenemu sistemu.

Slovenija po zatrjevanju Poklukarja neprestano spremlja evropska portala, preko katerih lahko države članice zaprosijo za pomoč. Dogovarjajo pa se tudi o neformalnih poteh, vse skupaj z željo po čim hitrejši pomoči. Točen datum začetka premeščanja bolnikov pa zaenkrat še ni znan.

Zahvala zdravstvenim delavcem

K temu, da zdravstveni delavci kljub utrujenosti zaradi epidemije covida-19 želijo pomagati vsem, ki potrebujejo pomoč zaradi vojne v Ukrajini, je po Poklukarjevem mnenju pripomogel tudi današnji prispevek Svetovne zdravstvene organizacije, ki je zdravstvenim delavcem izročila posebno pohvalo za njihovo delo.

Plaketo je predstavnikom zdravstvenih in socialnih zavodov danes pred srečanjem z veleposlanikom simbolično predal Poklukar. “Zaposleni ste temeljni člen, na katerem temelji tako zdravstveni sistem, kot tudi dobrobit celotne družbe – in tega bi se morali vsi bolje zavedati,” je dejal.

Ob tem je izpostavil težke razmere, s katerimi so se spopadali med epidemijo in tudi vsakodnevno zaradi pomanjkanja kadrov. V prihodnje bo po njegovem mnenju treba več denarja vložiti prav v kadre, pa tudi v izobraževalni sistem, v varnost zaposlenih in v boljše delovne pogoje, so sporočili z ministrstva za zdravje.

Novega razpisa za skrajševanje čakalnih dob še ni pričakovati v kratkem

Novega razpisa za skrajševanje čakalnih dob, kot kaže, še ni pričakovati v kratkem. Po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja pa trenutno pripravljajo izhodišča za spremembo pravilnika, ki bi omogočil lažje oz. pravilnejše upravljanje s čakalnimi vrstami.

Za prvi nacionalni razpis, ki ga je ministrstvo objavilo julija lani, so sicer namenili okoli 18 milijonov evrov za približno 15.000 zdravstvenih storitev, na katere bolniki čakajo nedopustno dolgo. Izvajati so ga začeli oktobra lani, vendar so ga v drugi polovici novembra začasno ustavili “zaradi vpliva razširjenosti novega koronavirusa“, so za STA v začetku leta pojasnili na ministrstvu.

Po podatkih portala 24ur.com je bilo do začetka decembra obravnave deležnih sicer le nekaj več kot 600 bolnikov s čakalnih seznamov. Razloge za to gre iskati v neprečiščenih čakalnih seznamih in zavračanju ponujenih terminov.

Na to je danes spomnili tudi minister. S klicanjem čakajočih so po njegovih besedah med drugim ugotovili, da je 39 odstotkov oseb na čakalnih seznamih storitev že opravilo, 29 odstotkov jih ni želelo novega termina pri drugem izvajalcu nacionalnega razpisa, sedem odstotkov čakajočih pa možnosti izbire drugega izvajalca ni izbralo, zato ker je bil že njihov reden datum relativno blizu, je navedel Poklukar po srečanju s poljskim veleposlanikom, na katerem sta razpravljala o aktualnih razmerah v Ukrajini in izzivih na področju zdravstvene oskrbe. Tako je 85 odstotkov vseh, ki so jih poklicali, storitev dejansko že opravilo oz. so ugotovili, da storitve ne želijo opraviti drugje.

Epidemija je razmere zelo poslabšala

Da bo projekt v nadaljevanju uspešnejši, pripravljajo tudi nekaj sprememb, zato ta trenutek novega razpisa še ni. “Spremembe so seveda v luči tega, da tudi tistim, ki morda nočejo zamenjati izvajalca, damo možnost, da to opravijo to predčasno v okviru programa, za katerega so se izvajalci prijavili,” je pojasnil.

Ob tem pripravljajo “kar nekaj izhodišč za spremembo pravilnika, ki bi omogočil še lažje upravljanje s čakalnimi vrstami oziroma pravilnejše”. Imajo tudi redne sestanke z vsemi izvajalci zdravstvenih storitev, ki so po besedah ministra odgovorni za pravilen vnos v sistem čakalnih vrst, in z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), ki upravlja s tem seznamom oz. z naročanjem na storitve.

Kakšne točno so čakalne dobe za posamezne storitve in koliko bolnikov čaka nedopustno dolgo, sicer ni jasno. Zadnje mesečno poročilo o čakalnih dobah je bilo namreč objavljeno 1. februarja 2021. Epidemija covida-19, ki je zaustavila oz. zelo okrnila večino programov, je razmere samo še poslabšala. Kot so pred časom pojasnili na NIJZ, do ureditve epidemiološke situacije, zaradi česar prihaja do odpovedovanj terminov in nedodeljevanja novih, točnih terminov, ne pričakujejo začetka izboljšanja stanja.

STA