V začetku leta je mariborska poslanka Lidija Divjak Mirnik na Vlado Republike Slovenije naslovila pomembno vprašanje – kaj naša država namenja Slovencem? Mar vemo, kaj nam pripada, za katere subvencije vse lahko zaprosimo in kam se lahko obrnemo s prošnjo za finančno pomoč v stiski?

Vprašanje je še toliko bolj aktualno sedaj, ko smo pred novo vlado (ali prej volitvami) in koalicijsko pogodbo, v kateri bo dogovor tudi o tem.

Že 2. člen Ustave Republike Slovenije jasno poudari, da je Slovenija pravna in socialna država. Da kot slednja lahko nastopa tudi v praksi, potrebuje usklajen gospodarski in socialni razvoj. Slednjega ureja socialna politika, ki določa načela, pravila in dejavnosti ter opredeljuje ukrepe za zagotavljanje socialne varnosti posameznika. Odnos med državo in državljanom pa ni le enostranski – če država zagotavlja materialne in socialne pravice, posameznik prispeva v obliki davkov in drugih dajatev.

Delo, družina, socialne zadeve in enake možnosti

Nad področjem socialnega varstva bdi predvsem Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Temeljno izhodišče politike socialnega varstva je, da so država in lokalne skupnosti dolžne zagotavljati takšne razmere, ki bodo posameznikom v povezavi z drugimi v družinskem, delovnem in bivalnem okolju omogočale ustvarjalno sodelovanje in uresničevanje njihovih razvojnih možnosti, da bodo s svojo dejavnostjo dosegali tako raven kakovosti življenja, ki bo primerljiva z drugimi v okolju in bo ustrezala merilom človeškega dostojanstva,« pojasnijo svoje temeljno poslanstvo.

»Kadar si posamezniki ali družine zaradi različnih razlogov socialne varnosti in blagostanja ne morejo zagotoviti sami, so upravičeni do pravic iz socialnega varstva,« še dodajo. Socialno ogroženi so tako upravičeni do pravic iz javnih sredstev, če za pridobitev izpolnjujejo zakonsko predpisane pogoje. Na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev so posamezniki ali družine upravičeni do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, izredne ali posebne denarne socialne pomoči, posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana – posmrtnine, posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba – posmrtnine, varstvenega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, prispevka k plačilu družinskega pomočnik, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Družina

Enota, ki potrebuje še posebno zaščito in pozornost socialne države, je družina. Med pravice, ki jih slednji zagotavlja država, ob rojstvu otroka sodi materinski dopust. Matere so do njega upravičene v rajanju 105 dni v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, od tega je 15 dni koriščenje obvezno.

Materinski dopust nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, razen kadar pride do predčasnega rojstva, pomembno pa je poudariti še, da materinsko nadomestilo znaša 100 % osnove in navzgor ni omejeno. Staršem prav tako pripada očetovski dopust, ki znaša 30 koledarskih dni, posameznik pa jih lahko koristi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Očetovsko nadomestilo prav tako znaša 100 % osnove in je navzgor omejeno na 2,5-kratnik vrednosti povprečne mesečne plače v RS. Poznamo tudi starševski dopust, do katerega so upravičene matere in očetje, traja pa 130 dni za vsakega od staršev, ki ga lahko koristita v obliki polne ali delne odsotnosti dela. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali rojstva otroka, ki potrebuje posebno nego, se starševski dopust seveda podaljša. Starševsko nadomestilo znaša 100 % osnove in je navzgor omejeno tako kot očetovsko nadomestilo.

Do starševskega dopusta so upravičeni tudi posvojitelji in osebe, ki jim je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve ter druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.

Z mislijo na družinsko življenje enemu od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, pripada krajši delovni čas, s številom otrok se osnovi doda še kako leto. Materam, ki dojijo in so hkrati polno zaposlene, prav tako do otrokovega 9. meseca pripada 1 ura odmora za dojenje ter ustrezno nadomestilo za ta čas.

»Starševski dodatek je namenjen materam (ali očetom po 77 dnevih od rojstva otroka), ki niso zavarovane za starševsko varstvo (študentke, nezaposlene) in znaša 258,09 evra mesečno. Upravičenke in upravičenci so za čas trajanja pravice vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravica do pomoči ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Prejemek se izplača v enkratnem znesku in trenutno znaša 286,72 evra,« še povedo.

Pomembna postavka socialnega varstva je tudi otroški dodatek, katerega višina se določa skladno z materialnim položajem družine.

Otroci s posebno nego, velike in rejniške družine

Posebni dodatek v višini 102,4 ali 204,8 evra pripada tudi staršem oziroma skrbnikom otrok, ki potrebujejo posebno nego, delna plačila za izgubljeni dohodek v višini 751,77 evra pa pripadajo vsem staršem, ki zaradi otroka s težko motnjo v duševnem ali telesnem razvoju oziroma otroka s hudo boleznijo izostanejo z delovnega mesta. Družine z otrokom, ki potrebuje posebno nego, so opravičene tudi plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, prav tako jim pripada subvencija ob nakupu vinjete.

Država skrbi tudi za velike družine. Enkrat letno jim pomaga z dodatkom za veliko družino – tako družine s tremi otroki dobijo 404,48 evra letno, družine s štirimi otroki ali več pa 491,52 evra letno. Hkrati so take družine upravičene tudi do nižjih dajatev za osebna vozila, subvencije za vinjeto, oproščene pa so tudi davka na motorna vozila. Velike družine so upravičene tudi do davčnih olajšav za vzdrževane otroke, ki progresivno naraščajo in znašajo za prvega otroka 2.436,92 evra, npr. za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 evra.

Kako je v Sloveniji urejeno področje preživnin, lahko preverite tukaj.

Posebno varstvo uživajo tudi rejniške družine. Tako rejnikom mesečno pripada prispevek za posameznega otroka ter dodatno pomoč, če je za posameznega otroka ob začetku rejniškega razmerja potrebno priskrbeti več materialnih dobrin. Rejnikom, ki rejniško dejavnost izvajajo kot poklic, se plačujejo še posebni prispevki za socialno varnost.

Brezposelnost in pokojnina

Brezposelne osebe v Sloveniji lahko koristijo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, odvisno od predhodno pridobljene zavarovalne dobe, upravičene so do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja ter plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 350 evrov in ne višje od 892,50 evra bruto,« pojasnijo. Zakon, sprejet ob koncu prejšnjega leta, brezposelnim zagotavlja še večjo socialno varnost, saj do sedaj veljavno višino minimalnega denarnega nadomestila iz 350 evrov zvišuje na 530,19 evra (1. bruto).

Obvezno zavarovanje v Sloveniji zagotavlja pravico do pokojnine, naj bo ta starostna, predčasna, invalidska, vdovska, družinska ali delna, hkrati pa tudi pravice na podlagi invalidnosti, kot so pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve na drugo delovno mesto, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, pravica do nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, pravica do začasnega nadomestila , pravica do nadomestila za invalidnost ter pravica do delnega nadomestila. Prav tako zavarovanje zajema še nekatere druge pravice, kot so pravica do dodatka za pomoč ter postrežbo.

Pravice vojnih invalidov, žrtev in veteranov

Posebno varstvo s številnimi pravicami in dodatki uživajo tudi vojni invalidi, vojni veterani in žrtev vojnega nasilja. Upravičeni so do invalidnine, dodatka za posebno invalidnost, dodatka za pomoč in postrežbo, povračila prispevkov za socialno zavarovanje, zdravstveno varstvo, rehabilitacije in temu pripadajočega financiranja za oskrbnine, prilagoditve ter opremo, invalidske dodatke, popust pri vožnji ter povračilo potnih stroškov … Nekatere ugodnosti pripadajo tudi družinskim članom pokojnega vojnega invalida.

Posebna pozornost v Sloveniji tudi invalidom

Invalidom v Sloveniji pripada pravica do zaposlitvene rehabilitacije ter programov socialne vključenosti, prav tako pa poseben status in državno pomoč prejemajo podjetja, ki se klasificirajo kot invalidska. Taka podjetja, pa tudi zaposlitveni centri, ki se ukvarjajo z invalidi, so oproščena plačila nekaterih prispevkov za svoje delavce.

Za socialno varnost invalidov v Sloveniji skrbi tudi pravno področje, ki je v sistem zaposlovanja vpeljalo poseben kvotni sistem, ki s preko nagrad, prispevkov in olajšav delodajalce zavezuje in spodbuja k zaposlovanju invalidov. »Najpomembnejša vzpodbuda delodajalcem za enakopravnejše vključevanje invalidov v zaposlitev je subvencija plače invalidom zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov invalida v primerjavi z delavcem neinvalidom, ki so posledica delavčeve invalidnosti,« še dodajo.

Posebno pozornost invalidom namenja tudi Zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki med drugim sofinancira tehnične pripomočke za premagovanje komunikacijskih ovir za invalide s senzornimi okvarami, prilagoditve vozila, psa pomočnika, omogoča uveljavljanje pravice o uporabi znakovnega jezika … Omeniti velja še Zakon o osebni asistenci, ki ureja pravico do slednje ter načine njenega uveljavljanja.

Področje zdravja

Pod okriljem Ministrstva za zdravje obvezno zdravstveno zavarovanje v celoti zagotavlja sistematični in drugi preventivni pregledi otrok, učencev, dijakov in študentov do dopolnjenega 26. leta starosti, žensk v zvezi z nosečnostjo in drugih odraslih oseb v skladu s programom, razen pregledov, ki jih na podlagi zakona zagotavljajo delodajalci; preprečevanje, presejanje in zgodnje odkrivanje bolezni, skladno s programom, ki ga sprejme Zdravstveni svet; svetovanje, izobraževanje, usposabljanje in pomoč za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga; zdravljenje in rehabilitacijo otrok, učencev in študentov, ki se redno šolajo in otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter otrok in mladostnikov z nezgodno poškodbo glave in okvaro možganov …

Obvezno zdravstveno zagovarjanje zagotavlja tudi zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom, preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje infekcije HIV in nalezljivih bolezni, za katere je z zakonom določeno izvajanje ukrepov za preprečevanje njihovega širjenja; obvezna cepljenja, imunoprofilaksa in kemoprofilaksa skladno s programom; zdravljenje in rehabilitacijo malignih bolezni, mišičnih in živčno-mišičnih bolezni, paraplegije, tetraplegije, cerebralne paralize, epilepsije, hemofilije, duševnih bolezni, razvitih oblik sladkorne bolezni, multiple skleroze in psoriaze, celovito obravnavo z zdravljenjem in rehabilitacijo slepote in slabovidnosti, cistične fibroze in avtizma in oseb po nezgodni poškodbi glave in okvari možganov; zdravljenje in rehabilitacijo zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu, zdravstveno varstvo v zvezi z dajanjem in izmenjavo tkiv in organov za presaditev drugim osebam …

Nekatere storitve v zvezi s presaditvijo organov ali drugimi zahtevnimi posegi, zdravljenjem neplodnosti, umetno oploditvijo, specialističnimi ambulantami, nenujne storitve in podobno, obvezno zdravstveno zavarovanje krije v manjši, zakonsko določeni meri.

Nudi še nujno medicinsko pomoč, vključno z nujnimi reševalnimi prevozi; patronažne obiske, zdravljenje in nego na domu ter v socialnovarstvenih zavodih; zdravila s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje oseb in določenih stanj ter medicinske pripomočke za določena stanja; zdravila in živila za posebne zdravstvene namene s pozitivne in vmesne liste za otroke, učence, dijake, vajence in študente ter osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, živila za posebne zdravstvene namene s prilagojeno sestavo hranil za zdravljenje zavarovanih oseb z vrojenimi motnjami presnove, sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 5 let, predhodne in obdobne zdravstvene preglede za športnike, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez …

Skrb za šolstvo

Za posebne pravice skrbi tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki med drugim omogoča pravico do znižanega plačila staršev za vrtec, odvisno od mesečnega dohodka družine ter števila otrok v vrtcu. Do dodatne strokovne in fizične pomoči, prilagojenega izvajanja mature, povračila prevoznih stroškov ali organiziranega prevoza so upravičeni tudi otroci s posebnimi potrebami ter njihove družine.

Država s posebnim zakonom nekaterim občinam, ki se nahajajo na območju življenjskega prostora rjavega medveda, omogoča financiranje prevoza otrok v šolo.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vsako leto sofinancira eno šolo v naravi eni generaciji učencev, prav tako so socialno ogroženi učenci za plačilo šol v naravi deležni dodatnih subvencij, Zakon o šolski prehrani pa za učence in dijake iz socialno manj vzpodbudnega okolja vsakodnevno zagotavlja sredstva za malico. Do sofinanciranja so v nekaterih primerih upravičeni tudi dijaki in študenti, ki bivajo v dijaških oziroma študentskih domovih. Še posebne pozornosti so deležni dijaki in študenti invalidi ter študentske mamice oziroma študentske družine.

Zapostavljena kultura?

Čeprav po mnenju številnih mnogo premalo, država skrbi tudi za področje kulture. Tako Ministrstvo za kulturo skrbi prispevke za socialno varnost samozaposlenih v kulturi, posebnih spodbud za samozaposlovanje, republiške priznavalnine za starejše oziroma upokojene ustvarjalce na področju kulture …

Pomoči pri plačilu prispevkov za socialno varnost so deležni tudi verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.

Tudi oprostitev plačila članarin in vpisnin za brezposelne in nepolnoletne člane javnih knjižnic omogoča država, s pomočjo nadomestila pa lahko učenci, dijaki in študenti lažje dostopajo do arhivskega arhiva javnih arhivov.

Skrb za podjetja in kmetijstvo

Še posebej pomembno vlogo v Sloveniji ima tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki skrbi za konkurenčno gospodarstvo ter večjo produktivnost naših podjetij. Ministrstvo podjetjem pomaga preko pomoči oškodovanim po naravnih nesrečah, s posebno pomočjo ob težavah ter s spodbudami za socialna podjetja.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko slovenskim kmetom ter članom njihovih gospodarstev v primeru nesreč pomaga z zmanjšanjem ali odpisom plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, posebne spodbude in olajšave pa naklanja tudi mladim kmetom, prevzemnikom kmetij.

Stanovanjska politika

Nad stanovanjsko politiko v Sloveniji bdi Ministrstvo za okolje in prostor, ki omogoča, da lahko najemniki stanovanj pridobijo subvencijo k najemnini. Tako lahko najemniki neprofitnih stanovanj, ki izpolnjujejo pogoje, pridobijo subvencije v višini največ 80% neprofitne najemnine. Subvencije k najemnini lahko v nekaterih primerih pridobijo tudi najemniki, ki zasedajo tržna stanovanja. Do olajšav, subvencij in uvrščanja na prednostne liste so še posebej upravičeni socialno šibkejši. Država finančno pomaga tudi pri škodi, ki se je zgodila zaradi večjih naravnih nesreč.

Pomoč pri rabi javnega prevoza

Vse od leta 2011 Ministrstvo za infrastrukturo zagotavlja subvencioniranje dijaških in študentskih vozovnic, v lanskem letu pa je uvedlo še posebno enotno vozovnico, ki omogoča lažje potovanje z javnim prevozom. Z letošnjim februarjem se uvaja tudi enotna vozovnica za območje celotne Slovenije za dijake in študente športnike, s čimer bodo lažje odhajali na treninge in tekme, februar pa prinaša tudi brezplačen javni, prilagojeni ali osebni prevoz za študente invalide. Januarja je Ministrstvo zagotovilo tudi, da bodo brezplačno javni prevoz po vsej državi s 1. julijem letošnjega leta uporabljali tudi upokojenci in starejši od 65 let, kar pa, glede na trenutne politične razmere, ostaja vprašanje.

Kaj in koliko dobi Podravska regija?

Načrti razvojnih programov prihodnjih let za Podravsko regijo ter skupne projekte občin Podravske in drugih regij namenjajo 195.126.514 evrov sredstev v letu 2020 ter 152.876.981 evrov v letu 2021. Znotraj regije gre občini Maribor 104.874.268 evrov v letu 2020 ter 54.709.318 evrov v letu 2021. Za sofinanciranje investicijskih projektov občin se iz proračunskih sredstev države prav tako namenja 45,7 milijonov evrov v letošnjem ter 48 milijonov evrov v naslednjem letu.