Življenje piše težke zgodbe, ena od teh so gotovi primeri, v katerih starši po razhodu iz kakršnegakoli razloga svojemu otroku ne plačujejo preživnine. Slovenija za ta namen ponuja finančno in pravno pomoč posebne institucije, Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Zadnji letos obeležuje svoje 20. leto delovanja. Čeprav se število izplačanih nadomestil zmanjšuje, je preživninski sklad novembra nadomestilo preživnine izplačal kar 3314 otrokom.

Vse do dne, ko otrok praznuje svoj 18. rojstni dan, so ga po zakonu njegovi starši dolžni preživljati ter jim po svojih zmožnostih omogočiti življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otroci redno šolajo, se zakonska obveza preživljanja podaljša do otrokovega 26. leta.

Preživnine za skoraj 70 tisoč otrok

Če se starša zaradi katerega od razlogov razideta, mora preživninski zavezanec, torej tisti, ki z otrokom ne živi, preživnino svojemu otroku še vedno plačevati. Aprila letos so tako na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zabeležili 69 946 preživnin v povprečni višini 135,53 evrov. Največ preživnin, nekaj več kot 45 tisoč je bilo odrejenih s sodno poravnavo, ostale pa z dogovori na centru za socialno delo, sodbo o določiti preživnine ter izvršljivim notarskim zapisom.

Otroci pri materi, preživnino plačuje oče

Statistični podatki še pokažejo, da se največ preživnin plačuje za otroke med 6. in 14. letom starosti, največ preživnin pa še vedno plačujejo očetje – tako preživnino plačuje kar 57 452 očetov in 8020 mater otrok. Statistika pokaže, da v Sloveniji še vedno velja »železni zakon«, da otroci po razhodu partnerjev ostajajo z mamo, a število družin, v katerih otroci ostanejo z očetom, počasi narašča. Slovenski družboslovci, ki opazujejo spremembe na področju strukture družin in družinskih vlog namreč zaznavajo spremenjeno dojemanje vloge očeta. Ta je vse bolj vključen v vzgojo otrok ter ni več dojet kot hladna avtoriteta, ki bdi nad družino in poskrbi le za finančno plat bivanja. Prav novodobne družinske vloge, delno posledica postopne enakopravnosti med spoloma, lahko pojasnijo porast družin, kjer otroci ostanejo z očetom. A če pogledamo širšo sliko, so take družine še vedno v manjšini.

»Če dolžnik prostovoljno ne izpolnjuje obveznosti plačila preživnine v skladu z izvršilnim naslovom (sodba, sklep sodišča, izvršljiv notarski zapis, skupaj z obvestilom o uskladitvi preživnine), lahko upnik vloži na sodišču predlog za izvršbo z namenom dosega izpolnitve obveznosti,« pojasnjuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, dodajo pa tudi, da je za dovolitev izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače, pristojno okrajno sodišče. V primeru, ko preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, lahko otrok pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije uveljavlja pravico do nadomestila preživnine.

Preživnine ni že tri mesece …

Pravico do nadomestila preživnine ureja Zakon o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu RS (ZJSRS). Do izplačila nadomestila preživnine so upravičeni otroci, ki jim je bila s pravnomočno sodbo oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ki so tujci in imajo stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako odločeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti, ki še niso stari 18 let, katerih izvršba je bila neuspešna oziroma postopek še ni končan, pa je od vložitve predloga za izvršbo preteklo že več kot 3 mesece, ki jo je vložil zakoniti zastopnik otroka.

Novembra 2019 je bilo nadomestilo preživnine izplačano 3314 otrokom.

Kdaj lahko sploh rečemo, da starš oziroma drugi preživninski zavezanec preživnine ne plačuje? »Preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če ta ni plačana zaporedoma tri mesece oziroma če jo plačuje neredno. To pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine,« pojasnijo v Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem, je oddan v rejništvo, je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.

Največ moških neplačnikov

Višina nadomestila preživnine se giblje med 76 in 99 evri, pri čemer se izplačani znesek usklajuje s količnikom uskladitve preživnin in nadomestil preživnin ter je odvisen od otrokove starosti. Aprila letos je je nadomestilo preživnine za otroka do 6. leta starosti znašalo 76,07 evra, za otroka med 6. in 14. letom 83,66 evra ter za otroka med nad 14. letom starosti 98,88 evra.

»Med neplačniki preživnin na skladu, kjer so otroci upravičeni do nadomestila preživnine, je približno moških 92% in 8% žensk,« še povedo v Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije.

Nad neplačevanje s terjatvami

Življenje piše težke zgodbe, ena od teh so gotovi primeri, v katerih starši po razhodu iz kakršnegakoli razloga svojemu otroku ne plačujejo preživnine. Slovenija za ta namen ponuja finančno in pravno pomoč posebne institucije. Ob finančni pomoči v obliki izplačila nadomestila preživnine Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije sodeluje tudi v procesih terjatev. »Neplačane preživnine se izterjujejo preko sodišča z vloženo izvršbo. V teh postopkih je vlagatelj oproščen plačila sodnih taks. V kolikor ima neplačevanje tudi znake kaznivega dejanja, je možna kazenska ovadba iz naslova kaznivega dejanja neplačevanja preživnine,« pojasnijo.

»Da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, se za potrebe postopka pri skladu smatra takrat, če ta ni plačana zaporedoma tri mesece oziroma če jo plačuje neredno. To pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine.«

Če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje, zakoniti zastopnik otroka pa je s sodno izterjavo poskusil že na lastno pest, nastopi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad: »Pravico do nadomestila preživnine sklad priznava na temelju že poskušane sodne izterjave zakonitega zastopnika, ki pa ni bila uspešna oziroma traja več kot tri mesece. Da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, se za potrebe postopka pri skladu smatra takrat, če ta ni plačana zaporedoma tri mesece oziroma če jo plačuje neredno. To pomeni, da v zadnjih dvanajstih mesecih dolguje vsaj tri povprečne mesečne preživnine. Zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine vloži za otroka njegov zakoniti zastopnik neposredno na sklad. Za vse informacije je sklad na voljo na brezplačni telefonski številki 080 14 14 v poslovnem času.« Otrok v skladu s pogoji pridobi pravico do prejemanja nadomestila preživnine, ki jo zanj založi sklad, od preživninskega zavezanca pa sklad ta založena sredstva potem terja.

Neplačevanje kot kaznivo dejanje

Če posameznik preživnine ne plačuje, pa lahko v situacijo poseže tudi policija. Na območju mariborske Policijske uprave je bilo v letu 2014 tako zabeleženih 761 kaznivih dejanj neplačevanja preživnine, številka pa se je z leti znižala. Leto kasneje je bilo takih dejanj 341, 2016 69, leta 2017 42 kaznivih dejanj neplačevanja preživnine, leta 2018 pa so na PU Maribor zabeležili 60 takih primerov.

Razlog za neplačevanje tudi v gospodarskem stanju

Neplačevanje preživnine ni fenomen, saj se z njim srečuje marsikatera država, ki prav zato uvede sistem izplačil nadomestil preživnine ali preživninskih predujmov. »Problematika neplačevanja je povezana z več dejavniki. Od stanja v gospodarstvu (gospodarske krize, propad različnih področij industrije ipd.), različni socialni in zdravstveni momenti (brezdomstvo, zasvojenost, zapor), delo na črno, ter nenazadnje hudi razkoli v razpadlih družinah, ki vplivajo tudi na otroke,« razloge za neplačevanje navedejo v Javnem preživninskem skladu in dodajo: »Ne smemo pozabiti, da preživnina nastopi šele, ko družina razpade. Višina pa se po naši zakonodaji določa glede na potrebe otroka in zmožnosti preživninskega  zavezanca, in sicer na sodišču.«

»V letih 2017 in 2018 je sklad izterjal več kot 70 % izplačanih sredstev,« omenijo.

Na zmožnost plačevanja preživnin pomembno vpliva tudi gospodarsko stanje v državi. Tako se je med leti 2007 in 2008 odstotek izterjanih sredstev zaradi gospodarske rasti dvignil, ob pojavu gospodarske krize pa je zaradi znižane plačilne zmožnosti dolžnikov upadel. Izboljšanje gospodarskih ter ekonomskih zaradi gospodarske rasti in boljših zaposlitvenih pogojev pa so delež izterjanih sredstev ponovno potisnili navzgor. »V letih 2017 in 2018 je sklad izterjal več kot 70 % izplačanih sredstev,« omenijo.

20 let preživninskega sklada

Nekaj let po osamosvojitvi je Republika Slovenija vzpostavila učinkovit sistem soočanja in pomoči v primerih neplačevanja preživnin. Tako je pred 20. leti, oktobra 1999 z delovanjem začel takrat še preživninski sklad, ki se je leta 2013 združil s skladom za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, vse od leta 2017 pa deluje v okviru Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS.

Prvo nadomestilo preživnine je sklad izplačal v januarju leta 2000.

Ob jubileju so se v preživninskem skladu zazrli v 20 delovnih let in kot enega svojih uspehov omenili dejstvo, da prav njihovo delo preživninske zavezance kmalu privede do tega, da sprevidijo svojo obvezo in preživnino za svoje otroke začno redno plačevati.

Med letoma 2000 in 2019 je preživninski sklad poskrbel za nadomestilo preživnine za kar 12 640 otrok, izplačan znesek pa je znašal 56 664 864 evrov.