Slovenija

Skoraj nikoli nas ne poškoduje ali ubije debelo drevo

Damjan Veršič, 01.02.24 ob 04:00

Delo v gozdu sodi med najbolj nevarna in zahtevna opravila, ki v Sloveniji letno zahteva od osem do 20 smrtnih žrtev.

Skoraj nikoli nas ne poškoduje ali ubije debelo drevo

V teh dneh tudi po tukajšnjih gozdovih slišimo  zvok motornih žag. Če je vreme ustrezno in če je kak dan prost, se marsikateri lastnik odpravi v svoj gozd, da pripravi drva za naslednjo kurilno sezono. Ali bomo to počeli tudi v prihodnje, glede na to, da želi država omejiti ogrevanje z lesno biomasa, pustimo za zdaj ob strani. Zimsko obdobje,  ko drevesa niso v vegetaciji, naj bi bilo najbolj primerno za sečnjo, s seboj pa prinaša  tudi nesreče. Te se pogosto zgodijo takrat, ko vzame v roke motorno žago nekdo brez opravljenega tečaja in brez ustrezne varovalne opreme. Če opravlja delo na območju, kjer je prišlo do vetroloma, je še toliko slabše.

Pri nas letno zaradi dela v gozdu ena do dve smrti 

Po nekaterih podatkih v Sloveniji letno zabeležimo od osem do 20 smrtnih primerov pri delu v gozdu, na območju, ki ga pokriva Območna enota Zavoda za gozdove Maribor, eno do dve smrti. Kot nam je pojasnil Igor Kopše, vodja mariborske območne enote Zavoda za gozdove, servisirajo približno 70 tisoč lastnikov gozdov. Če se en odstotek teh ljudi, torej 700, sam odpravi na delo gozd in če se jih od teh poškoduje samo dva ali tri odstotke, smo že pri številki 20. "Če upoštevamo statistiko, ki pravi, da je vsaka tretja poškodba hujša in vsaka peta smrtna, potem pridemo do prej omenjenega števila mrtvih," pravi Kopše. Dodaja, da sta sečnja in spravilo drv po eni strani delo za strokovnjake, po drugi strani pa vzpodbujamo lastnike gozdov, da koristijo njihov potencial, kar ima za posledico, da so pogosteje v gozdu.

[[image_4_article_62406]]

Gabrijel Cojzer z Odseka za ukrepe v gozdovih na Območni enoti Zavoda za gozdove Maribor pojasnjuje, da so najpogostejši vzroki za nezgode pri delu v gozdu: podcenjevanje nevarnosti, nepoznavanje tehnik dela, pomanjkljiva oziroma odsotna osebna varovalna oprema, zastarele delovne naprave in slaba psihofizična pripravljenost (starost).

Praviloma nas preseneti tanjše, neugodno vpeto in zelo napeto drevje

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije, ki že vrsto let zbira in analizira podatke o nezgodah pri delu v zasebnih gozdovih, se največ nezgod pripeti v fazi sečnje, sledijo nezgode v fazi mehaniziranega spravila. "Empirično pa ugotavljamo, da se večina nezgod zgodi proti koncu dela, ko smo utrujeni in nam pade pozornost ter ob relativno (na prvi pogled) manj nevarnih situacijah. Npr., skoraj nikoli nas ne poškoduje ali ubije debelo drevo. Praviloma nas preseneti tanjše, neugodno vpeto in zelo napeto drevje. Dovolj tanko, da ga podcenjujemo," doda Cojzer. 

[[image_2_article_62406]]

Ne pozabite na osebno varovalno opremo 

Velja si zapomniti, tako Igor Kopše, da pri podiranju dreves vedno predstavljajo nevarnost napeta vlakna v drevesu. Ko se ta sprostijo, največkrat pride do nesreče. Da bi preprečili takšne situacije, Zavod za gozdove Slovenije izvaja vrsto aktivnosti (usposabljanja, tečaji, delavnice), skozi katere skuša lastnike čim bolje usposobiti za varno delo v gozdu. Cilj teh aktivnosti je povečanje varnosti pri delu v gozdu z motorno žago in spravilnimi sredstvi s poudarkom na zmanjšanju števila nezgod med lastniki gozdov in neprofesionalnimi izvajalci del v gozdovih.

Nekaj napotkov za izboljšanje varnosti pri delu v gozdu: 

- Delo v gozdu opravljamo ustrezno opremljeni in usposobljeni, vendar nikoli sami!

Prenosni telefon naj bo vedno pri roki – preverimo signal!

- Delamo v lepem vremenu in ugodnih delovnih razmerah.

- Najprej si delovišče temeljito ogledamo.

- Razmislimo, kako bomo ukrepali, če bi prišlo do nezgode.

- Uporabljamo brezhibna delovna sredstva, orodje in dodatno opremo.

- Obvezna torbica s prvo pomočjo.

- Obvezna malica in pijača, a brez alkohola! 

- Na delo v gozd BREZ OTROK! 

Zavod za gozdove vedno priporoča uporabo celotne osebne varovalne opreme, ki je prikazana na spodnji sliki:

[[image_1_article_62406]]

Ni zakonske podlage, po kateri bi lahko sankcionirali lastnike gozdov brez ustrezne opreme in znanja

Pomislek nekaterih, da ni prav, da lahko motorno žago kupi vsak, ne glede na to, ali ima kakšno predhodno znanje o rokovanju z njo ali ne, se Igorju Kopšetu ne zdi ravno na mestu, saj bi potemtakem podobno lahko trdili za kosilnico, ki je prav tako potencialno nevarna. Potrebno pa se je seveda zavedati, katera (manjša) opravila z žago lahko varno opravimo sami, kaj pa raje prepustimo strokovnjakom. 

[[image_3_article_62406]]

Bolj zaskrbljujoče je, da v tem trenutku ni nobene zakonske podlage, po kateri bi lahko kdorkoli kaznoval lastnika gozda, ki se loti sečnje brez ustrezne opreme in znanja. "To velja v primeru, da dela v svojem gozdu, v gozdu sorodnikov ali v okviru medsosedske pomoči. Drugačna pravila pa seveda veljajo za profesionalnega gozdarja," opozarja Kopše. Edini mehanizem, ki bi lahko "kaznoval" neustrezno opremljene in nepoučene lastnike pri delu v svojih gozdovih, so zavarovalnice. V primeru hujše nesreče, te menda že preverjajo, ali je poškodovani opravil tečaj za varno delo z žago in ali je uporabljal predpisano zaščitno opremo. 

Tudi Gabrijel Cojzer meni, da bi morala obstajati določena zakonska podlaga, ki bi omogočila sankcioniranje tistih lastnikov, ki se v svoj gozd na delo odpravijo brez ustrezne opreme in brez ustreznega znanja. "Sploh v kolikor bi to pripomoglo k zmanjšanju števila nezgod." Nadaljuje, da je predvsem potrebno še več energije posvetiti informiranju in izobraževanju lastnikov gozdov na tem področju. "Neustrezno opremljeni lastniki (tako z opremo kot z znanjem) so žal praviloma »sankcionirani« z nezgodo, ki je pogosto težja ali celo smrtna."