Globalno poročilo GEM, ki letos slavi 20 let raziskovanja, izpostavlja, da je v svetovnih gospodarstvih moč najti podjetnike vseh vrst. Profesor Neals Bosma iz Utrecht University, soavtor letošnje raziskave poudarja: »Veliko medijske pozornosti je namenjene inovativnim start-upom, ne smemo pa pozabiti ključne vloge, ki jo v nacionalnih in lokalnih gospodarstvih imajo družinski podjetniki, majhni uveljavljeni podjetniki ter številni podjetniško naravnani posamezniki znotraj velikih poslovnih sistemov.«

Številna podjetja v družinski lasti

Tokratna raziskava je prva globalna študija, ki proučuje vključevanja družine v najzgodnejši fazi podjetniškega udejstvovanja. Rezultati nakazujejo, v kolikšni meri se podjetniki zanašajo na družinske člane v času ustanavljanja njihovih podjetij. V 47 gospodarstvih, ki so ocenjevala družinsko vpetost, skoraj vsak peti podjetnik ustanavlja podjetje, ki bo v lasti in/ali upravljanju družinskih članov. Kolumbija, Združeni arabski emirati in Urugvaj poročajo o najvišji stopnji družinskega podjetništva. Ta predstavlja več kot tretjino podjetniške aktivnosti. Profesorica za podjetništvo in soavtorica globalnega poročila iz Babson College Donna Kelley meni, da pravzaprav ni presenetljivo, da so številna podjetja v družinski lasti.

Raziskava GEM med drugim proučuje družbeni odnos do podjetništva, ki nakazuje raven podjetniškega potenciala in podporo tovrstni aktivnosti. V treh evropskih državah (Nizozemska, Poljska in Švedska) približno tri četrtine odraslih navaja, da je enostavno pričeti s poslovanjem, kar je najvišji delež od 49-ih proučevanih držav. Na Nizozemskem in Poljskem, poleg Turčije, Tajske, Gvatemale in Madagaskarja, več kot 80 % ljudi meni, da je podjetništvo dobra izbira kariere. Ta indikator se je v preteklem letu izboljšal tudi v Sloveniji (od 55,12 % v letu 2017, na 58,43 % v letu 2018), ki se je v evropskem merilu tako povzpela na 4. mesto. Tajska ima najvišjo stopnjo podjetništvu naklonjene medijske pozornosti. Slednja je porasla tudi v Sloveniji (iz 72,65 % v 2017 na 77,19 % v 2018).

Vodja slovenskega raziskovalnega tima profesor Miroslav Rebernik ugotavlja: »Da ljudje zaznavajo v medijih več (pozitivnega) obravnavanja podjetništva je pomembno, saj se tudi preko tega krepi zavedanje družbe o pomenu kakovostnega podjetništva. Pretekle raziskave so namreč pokazale, da bolj pozitivno naravnane družbene vrednote o podjetništvu večinoma pomenijo tudi več podjetniške aktivnosti med prebivalci, pa tudi več kakovostnega podjetništva, ki je usmerjeno v razvoj in sposobno ustvarjati podjetja, ki lahko rastejo in zaposlujejo.«

Demografski profil podjetnikov

Celotno zgodnjo podjetniško aktivnost merimo s TEA indeksom in predstavlja delež odraslega prebivalstva, ki je v procesu ustanavljanja podjetja ali že ima podjetje, vendar ne dlje kot tri leta in pol. Najvišjo stopnjo TEA indeksa je imela Angola (41 %), ki sodi v skupino gospodarstev z nizkimi dohodki. V evropskih državah je povprečni TEA indeks 7,5 %.  V Sloveniji se je TEA indeks v letu 2018 znižal z 6,85 % v 2017 na 6,37 %. Prof. dr. Miroslav Rebernik pojasnjuje: »Čeprav je zgodnja podjetniška aktivnost v Sloveniji relativno visoka, pa se je od lani nekoliko znižala. To lahko pripišemo med drugim veliki gospodarski rasti, ki je povečala povpraševanje po delovni sili. S tem se tudi podjetni posamezniki raje zaposlijo, kot pa podajo na veliko bolj tvegano lastno podjetniško pot.«

Spol. Med 48 proučevanimi gospodarstvi je enakost med spoloma glede zgodnje podjetniške aktivnosti zabeležilo 6 držav. Dva sta v regiji vzhodne in južne Azije (Indonezija in Tajska), ena je v Latinski Ameriki (Panama), tri pa iz regije Bližnjega vzhoda in Afrike (Katar, Madagaskar in Angola). V Evropi najmanjšo vrzel med spoloma najdemo v Španiji (47 % žensk) in Bolgariji (46,5 % žensk), največjo pa na Švedskem, kjer je v zgodnjo podjetniško aktivnost vključenih le 29,7 % žensk. Tudi v Sloveniji je vrzel med spoloma velika, saj je v zgodnji podjetniški aktivnosti le 30,1 % podjetnic, kar nas umešča na predzadnje mesto evropske lestvice. Očitno bo treba v Sloveniji temu področju nameniti dodatno pozornost, da bi se ustvarili boljši pogoji za večjo vključenost žensk v podjetništvo.

Podjetniški potencial odraslega prebivalstva

Zaznavanje podjetniških priložnosti in dojemanje sposobnosti. Visoke ravni teh dveh kazalnikov se pojavljajo v treh bližnjevzhodnih in afriških državah, kjer več kot 70 % odraslih v Savdski Arabiji, Angoli in Sudanu zaznava številne podjetniške priložnosti, in več kot 75 % odraslih meni, da imajo sposobnosti za podjetniško udejstvovanje. V Sloveniji je delež tistih, ki jih za vključitev v podjetništvo motivira zaznana obetavna poslovna priložnost 47,3 % in je malo pod povprečjem gospodarstev visokega dohodkovnega razreda.

Strah pred neuspehom. Latinska Amerika izstopa po nizkem strahu pred neuspehom. V vseh državah te regije manj kot tretjina tistih, ki zaznavajo priložnosti, navaja, da bi jim strah pred neuspehom preprečil ustanovitev podjetja.

Podjetniške namere. Podjetniške namere so višje od celotne zgodnje podjetniške aktivnosti (TEA indeksa) v vseh gospodarstvih v Latinski Ameriki in na Karibih, na Bližnjem vzhodu in v Afriki ter z izjemo Japonske v vzhodni in južni Aziji. Največjo vrzel med tema dvema kazalnikoma izkazujeta Maroko in Egipt in znaša 6:1.

Prav zmanjšanje vrzeli med zaznavanjem priložnosti in prepričanjem v lastne podjetniške sposobnosti ter med dejanskim pričetkom podjetniških aktivnosti in s tem podjetniške kariere je zahtevna naloga, ki terja vključevanje številnih deležnikov podjetniškega ekosistema, ne le v državah z nižjim dohodkom, ampak v vseh, tudi v Sloveniji.