Vlada je na današnji seji pripravila predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu za obravnavo v DZ po nujnem postopku. Vlada skupaj s predlaganim zakonom pošilja v DZ tudi predlog sklepa, po katerem bi bil razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu nedopusten.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na novinarski konferenci po seji dejal, da bodo v skladu s predlogom zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema spremenili sestavo svetov tistih zdravstvenih zavodov, kjer je ustanoviteljica država. Po njegovih besedah želijo močan javnozdravstveni sistem. Čim hitreje ga želijo izboljšati in skrajšati čakalne dobe, je zagotovil. V skladu s predlogom bodo vse sile sicer po njegovih besedah usmerili na primarno zdravstvo.

Finančni minister Klemen Boštjančič je izrazil zadovoljstvo z načinom dela pri pripravi zakona, ki je bil po njegovi oceni zelo sodelovalen. Predlagani ukrepi bodo po njegovih besedah stabilizirali zdravstvo zlasti na primarni ravni, kjer je največji zaostanek.

Po opozorilu ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca pa ima Levica pridržek. Po njegovem opozorilu je namreč neusklajen 17. člen. Predlog po njegovem pojasnilu izenačuje javne zavode in koncesionarje. Stališče Levice pa je, da morajo biti na prvem mestu javni zdravstveni zavodi, ki so hrbtenica zdravstvenega sistema. Pred obravnavo predloga v DZ bo še eno koalicijsko usklajevanje, kjer bodo skušali priti do kompromisne rešitve, je napovedal.

To zajema predlog zakona

V skladu s predlogom zakona se pristojnost za opravljanje upravnega in sistemskega nadzora v zdravstvu ter inšpekcijskega nadzora na področju čakalnih seznamov oziroma čakalnih dob prenaša na urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.

Po predlogu je ustanovitelj javnega zdravstvenega zavoda bolj natančno opredeljen. Natančneje pa določa tudi sestavo in pristojnosti svetov tistih zavodov, katerih ustanovitelj je država.

Predlog na novo opredeljuje postopek dogovarjanja o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, za koncesije, ki se iztečejo v obdobju veljavnosti predlaganega zakona, pa se predvideva podaljšanje za dve leti.

Osebni zdravnik lahko po predlogu določena pooblastila prenese na diplomirano medicinsko sestro, pooblastila za izdajo listin o administrativno-finančnih pravicah bolnikov, denimo o nenujnih reševalnih prevozih, pa na zdravstvenega administrativnega sodelavca.

Glede na predlog bodo izvajalcem v mreži javne zdravstvene službe, ki izvajajo zdravstvene storitve nad rednim obsegom programa, plačali po realizaciji za vse tako opravljene storitve brez sklenitve posebne pogodbe.

Ker želi vlada zagotoviti stabilno delovanje zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, predlog za poklice v zdravstveni dejavnosti določa dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve in dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo.

STA