Dr. Martina Rauter je ena izmed kandidatk stranke Socialni demokrati za poslanko v Državnem zboru republike Slovenije iz 7. volilne enote. Po uspešno zaključenem šolanju na dodiplomskem študiju komunikologije je podiplomski študij nadaljevala na Fakulteti za družbene vede in pridobila naziv doktor socioloških znanosti. Na akademskem področju se je veliko ukvarjala s kakovostjo življenja, ravnotežjem delo – življenje, prostim časom, športom in trajnostnim razvojem. Nikdar ji ne zmanjka časa in energije za različne projekte.

Kako ste prišli do odločitve, da kandidirate za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije?

Trenutno sem že drugi mandat članica Občinskega sveta občine Hoče – Slivnica, od nekdaj pa zavzemam stališče, da politike ne želim le komentirati ampak želim zraven aktivno sodelovati. Prav tako želim nekatera pridobljena znanja in izkušnje prenesti na državni nivo. Na sploh pa me je k odločitvi spodbudila trenutna situacija. Naša država potrebuje več solidarnosti, boljšo in bolj odprto komunikacijo, ljudem želim ponuditi vizijo in jih povabiti k soustvarjanju ter jim pokazati, da niso sami. Za nami sta dve leti oziroma že tretja zima pandemije in kot komunikologinja zelo težko gledam kako se s prstom kaže na ljudi in kako se situacijo, ki je zelo težka, obrača proti ljudem, namesto da bi jim politika stopila naproti. Zaradi omenjenega sem se odločila, da bom poskušala prispevati, da Slovenija ubere drugačno pot.

Od nekdaj pa zavzemam stališče, da politike ne želim le komentirati ampak želim zraven aktivno sodelovati.

Omenili ste, da ste po izobrazbi komunikologinja. Kakšne pa so vaše poklicne izkušnje?

Imam že skoraj 24 let delovne dobe. Začela sem kot mlada raziskovalka na Fakulteti za šport, saj je praktično celotno moje življenje povezano s športom. Sledila je zaposlitev na Mestni občini Maribor. Tu sem se med drugim tudi naučila kako usklajevati poklicno in družinsko življenje. Na občini sem sprva bila zaposlena kot višja svetovalka za odnose z javnostmi, kasneje pa sem prevzela delovno mesto višje svetovalke za mladino, kar sem zelo rada opravljala. Med drugim sem na tem delovnem mestu, v letu 2013, bila zadolžena za vodenje projekta Evropska prestolnica mladih. Pri omenjenem projektu smo izvedli številne aktivnosti. Skratka med leti 2008 in 2017 sem se ukvarjala s tematiko mladih, postavljala temelje za podporo mladim v Mestni občini Maribor, sodelovala pa sem tudi pri urejanju zakonodaje na državni ravni. Leta 2017 pa sem se odločila za samostojno podjetniško pot.

Trenutno delujete kot samostojna podjetnica

Drži. Imam svoje podjetje – Smarki, Martina Rauter s.p., v okviru katerega se ukvarjam z osebno in družbeno odgovornostjo. Predavam o osebnem dobrem počutju na osnovi teorije iz psihologije hkrati pa snov črpam tudi iz lastnih izkušenj in standardov, ki so vpeljani na tem področju. Prav tako izvajam različne raziskave, sem pa tudi vodja korporativnega komuniciranja v IT podjetju. Vidim, da so to področja, ki so mi zanimiva, zato to rada počnem. Vesela sem, da sem sprejela odločitev, da sem leta 2017 pustila službo, kjer sem bila zaposlena za nedoločen čas, in se podala na samostojno pot.

Tako kot takrat, tudi sedaj čutim, da sem pripravljena na novi korak v življenju oziroma da je čas za vstop v državno politiko.

Omenili ste državno politiko. Katera so tista področja, ki jim boste na državnem nivoju posvečali največ pozornosti?

V prvi vrsti bo največji poudarek na mladini. Še naprej želim delati z mladimi, prisluhniti njihovim željam in potrebam, ki se v sedanjem času zelo hitro spreminjajo. Prilagoditi je treba zakonodajo in strategije na državni in tudi evropski ravni. Na primer, v devetih letih, odkar smo bili Evropska prestolnica mladih so se njihove potrebe zelo spremenile, sploh kar se zaposlitvenih možnosti tiče. Nadalje si želim delovati v okviru trajnostno naravnanega gospodarstva, saj celotna družbena odgovornost temelji na trajnostno naravnanem gospodarstvu. S tem mislim na zelena delovna mesta, zelen kapital, družbeno odgovorno ravnanje na podlagi ISO 26000 standarda, ki med drugim poudarja tudi pomen neekonomskega oziroma socialnega dobička v podjetjih. Eno izmed področij, kjer delujem že sedaj, želim pa tudi v prihodnje, je razvoj naravnih danosti naše države. Sem namreč organizatorka dogodka, imenovanega Po sončni vzhod na Pohorje, in iz tega je ena mojih prioritet razvoj krajinskega parka Pohorje. Občine okoli Pohorja so v okviru Partnerstva za Pohorje projekt napisale odlične strategije, zdaj je na nas, da se to izvede.

Nekaj projektov ste že omenili. Kakšni pa so še drugi ukrepi, ki se jih že in ki se jih še boste lotevali v primeru izvolitve za poslanko v Državnem zboru?

Na področju mladine je, poleg aktivnosti, ki že tečejo, potrebno vpeljati še boljše medsektorsko oziroma medresorsko sodelovanje, mladim je v teh časih zares potrebno nameniti veliko pozornosti. Obstaja lep primer, kako je v preteklosti Urad za mladino Republike Slovenije omogočil prenovo mladinskih hotelov po celotni državi. Na podoben način bi lahko obnovili mladinske centre v lokalnih skupnostih. Sem zagovornik tako imenovanih street workerjev, kar pomeni, da potrebujemo v lokalnih skupnostih več centrov, kamor lahko mladi dnevno pridejo po izobraževanje, inštrukcije in kjer lahko ustvarjajo. Skratka, da imajo prostor, kjer se počutijo varno in sprejeto.

Prav tako sem zagovornica inovativnih pristopov na področju kadrovskega managementa oziroma dviga kakovosti življenja zaposlenih. Tu imam v mislih vpeljavo sofinanciranih programov mentorstva, prenos znanja med starejšimi in mlajšimi. Prav tako se to dotika področja vajeništva in pripravništva ter pravočasnega vpeljevanja mladih v poklice, ki so potrebni. V tem sklopu velja razmisliti tudi o vpeljavi ukrepa delitve delovnega mesta oziroma da se na delovnem mestu nihče ne počuti samega. Trenutno se ukvarjam s certifikatom Družbeno odgovoren delodajalec, ki obsega inovativne ukrepe za izboljšanje delovnega okolja. Ob tem se spodbuja nevladne organizacije in ukrepe, ki omogočajo pomoč gospodarstvu, tudi finančno, da se ti programi realizirajo.

Omenila sem že Pohorje oziroma strategijo razvoja. Le-to želim podpreti in se zanjo zavzeti, da se jo izpelje s pomočjo različnih razpisov.

Do sedaj sva v glavnem govorila o vašem profesionalnem življenju. Kaj pa počnete v prostem času?

Od nekdaj je moje življenje povezano s športom. Aktivno sem tekmovala v tenisu, kasneje pa sem se preusmerila k teku. Več kot dvajset let sem tekla polmaratone, leta 2013 pa, ko mi je mož podaril tekaški nahrbtnik, sem se pričela ukvarjati s »trail« tekom. Najdaljša razdalja, ki sem jo do sedaj premagala v Dolomitih, znaša 50 kilometrov. Ta šport mi je še posebej všeč, ker ga jemljem kot neko obliko meditacije, saj poleg telesne pripravljenosti zahteva tudi psihološko pripravo. V devetih urah teka imam čas zase in svoje misli. Ukvarjam se tudi z gorništvom, vedno raje se v gore podajam pozimi, z derezami in cepinom, čeprav moram priznati, da me je sprva bilo tega zelo strah. Prav tako sem prepotovala vse kontinente, to predvsem v času, ko še nisem imela družine. Potujemo seveda še sedaj, v glavnem, ko družinsko spremljamo moža na »trail« tekih po Evropi ali pa ko si mama zamisli kakšno noro zgodbo, na primer Vietnam tik pred korono. Prav tako se ukvarjam z organizacijo dogodkov. V letih 2018 in 2019 sem organiziral prireditev Po sončni vzhod na Pohorje, sedaj pa sem organizacijsko vpeta v dogodek Rogla trail. Najraje pa sem v prostem času tudi partnerka in mama.

Več kot dvajset let sem tekla polmaratone, leta 2013 pa, ko mi je mož podaril tekaški nahrbtnik, sem se pričela ukvarjati s »trail« tekom.

Kaj štejete za vaš največji dosežek do sedaj?

Moj največji dosežek je, da se še vedno smejim in da še imam cilje, ki jih želim doseči. Človek se na svoji poti srečuje z vzponi in padci, doživela sem že veliko prijetnih in manj prijetnih izkušenj, ampak vselej sem iz njih potegnila najboljše. Zelo sem vesela, da se lahko iz takšnih situacij učim in najdem motivacijo za vedno nove zgodbe. Zelo sem ponosna na to, kako sem vodila projekt Evropska prestolnica mladih. V bistvu na energijo, ki smo jo ustvarili z mladimi, kako smo uspeli pridobiti evropska sredstva in postaviti Maribor na zemljevid Evrope, kar se tiče mladih. Ena mojih najlepših zgodb pa je dogodek, ki sem ga že omenila, Po sončni vzhod na Pohorje. Sem namreč predsednica društva TOP v sklopu katerega je ta projekt potekal. Na sam dogodek smo med drugimi povabili glasbenika Vlada Kreslina in prav lepo je bilo ob peti uri zjutraj na vrhu Mariborskega Pohorja opazovati okrog 4000 ljudi, predvsem pa neverjetno energijo, ki se je ustvarila skozi vse, kar se je dogajalo. Marsikdo mi še danes pove, kakšno spremembo je doživel tisto jutro. Največ pa mi, seveda, pomeni družina in to, da uspešno in povezano plujemo vsak posebej in hkrati skupaj.

Ukvarjate se s podjetništvom, športom, vodite številne projekte, dejavni ste v lokalni politiki, sedaj pa se podajate še v državno. Od kod črpate energijo za vse te projekte?

Nekaj talentov, če se lahko tako izrazim, mi je bilo verjetno dano že ob rojstvu, predvsem pa sem se skozi življenje naučila upravljati z vzponi in padci. Ko opazujem ljudi okrog sebe, velikokrat opazim, da niso navajeni teh nihanj. Vsi bi želeli biti le v redu. Med potovanji sem se znašla v različnih situacijah iz katerih sem se naučila, da je življenje nekaj, kar se sestavlja. Vse kar doživim oziroma naredim, opazujem in želim naslednjič morda kaj spremeniti, nadgraditi, narediti še bolje ali enostavneje. In v skladu s tem si zastavljam vedno nove cilje. Vesela sem, ko vidim, da sem ob neki stvari tudi osebnostno zrasla. In to me žene naprej. In ko sem ugotovila, da je to, da rasem, dobro zame in za mojo družino, sem dobila še več volje za različne aktivnosti. Velik plus v mojem življenju je tudi to, da sem ves čas vlagala vase, udeleževala sem se različnih tečajev in še vedno veliko berem. Kot naslednje pa želim omeniti, da je v za mene življenju potreben red oziroma uspešno upravljanje s časom. To mi omogoča, da sem lahko aktivna na vseh omenjenih področjih in na koncu uspešno izpeljem, kar me pritegne.