Vodilnima strankama se je od avgusta podpora znižala za slabo odstotno točko, Gibanje Svoboda ostaja na prvem mestu z 29,9 odstotka, sledi SDS z 21,7 odstotka podpore vprašanih.

Podpora Gibanju Svoboda se po navedbah Dela še vedno kaže kot razmeroma stabilna. Na volitvah bi spet zmagala, čeprav bi zanjo glasovalo 0,7 odstotne točke manj vprašanih kot avgusta (30,6 odstotka). Na drugem mestu je SDS, zanjo pa bi glasovalo 0,9 odstotne točke manj vprašanih kot v prejšnji anketi (22,6 odstotka).

Stranki NSi se je uspelo vrniti na tretje mesto, saj bi zanjo glasovalo 8,1 odstotka vprašanih, kar je za odstotno točko več kot avgusta. SD bi tokrat izbralo 6,4 odstotka vprašanih, kar je 1,5 odstotne točke manj kot avgusta. Levica se je okrepila za 1,1 odstotne točke, saj bi zanjo glasovalo 4,9 odstotka vprašanih.

Sledijo zunajparlamentarne stranke, in sicer Resni.ca z 2,7-odstotno podporo, Piratska stranka (2,3 odstotka), SLS (2 odstotka), SNS (1,8 odstotka), Naša prihodnost (1,5 odstotka), Vesna (0,7 odstotka), Naša dežela (0,3 odstotka) in Konkretno (0 odstotkov).

Katero drugo stranko bi volilo 1,2 odstotka vprašanih, 1,4 odstotka pa jih ni želelo odgovoriti. Pred mesecem dni je 10,1 odstotka vprašanih odgovorilo, da ne vedo, koga bi volili, zdaj pa je takih 10,6 odstotka. Da ne bi volili nikogar, je avgusta odgovorilo 4,8 odstotka vprašanih, zdaj pa je delež padel na 4,3 odstotka vprašanih.

Krivulja ocen izvršne veje oblasti se je spet obrnila nekoliko navzdol. Delo vlade kot negativno ali zelo negativno ocenjuje 56,5 odstotka vprašanih, kar je 3,2 odstotne točke več kot v prejšnji anketi. Kot pozitivno ali zelo pozitivno je delo vlade ocenilo 26,1 odstotka vprašanih, kar je podobno kot pred enim mesecem.

Delo državnega zbora je kot pozitivno ali zelo pozitivno ocenilo 20,9 odstotka vprašanih, kot negativno ali zelo negativno pa jih ocenjuje 49,7 odstotka anketirancev.

Srednja ocena dela vlade trenutno znaša 2,42, kar je malenkost slabše od avgustovske 2,45. Srednja ocena dela DZ trenutno znaša 2,47, avgusta pa je znašala 2,44.

Na vrh lestvice priljubljenosti se je drugič zapored uvrstil predsednik vlade Robert Golob. Na drugem mestu je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, predsednik republike Borut Pahor pa je kljub boljši oceni kot pred enim mesecem zdrsnil na tretje mesto.

Ocena je od prejšnjega merjenja najbolj zrasla ministrici za pravosodje Dominiki Švarc Pipan. Ministru za obrambo Marjanu Šarcu pa je ocena najbolj padla. Na konec barometra pa sta se poleg Šarca uvrstila tudi prvak SDS Janez Janša in nekdanja predsednica SAB, državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Anketo je za Delo izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana med 5. in 8. septembrom, sodelovalo pa je 723 anketirancev.

STA