Doslej izkopane žrtve povojnih pobojev iz Hude jame, ki so jih sprva nameravali prenesti v kostnico na mariborskem pokopališču Dobrava, bodo po sedanjih načrtih pokopali v Parku spominov na Dobravi. Kot je za STA pojasnila direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek, je razlog za spremembo v naravi posmrtnih ostankov.
Sprva pokop načrtovali v podzemni kostnici
Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja pri ministrstvu za delo je sprva pokop posmrtnih ostankov, ki so sedem let po odkritju še vedno začasno shranjeni v Hudi jami pri Laškem, načrtoval v podzemni kostnici, ki ima po besedah Pliberškove različne možnosti hrambe posmrtnih ostankov in razpoložljivega prostora še za približno 1260 skeletov.
“Zaradi narave posmrtnih ostankov je ministrstvo skupaj z vladno komisijo za prikrita grobišča sprejelo odločitev, da se pokop posmrtnih ostankov opravi v Parku spominov. Ne gre za spremembo lokacije, saj je kostnica neposredno ob parku in predstavlja pomemben del tega območja,” je pojasnila direktorica mariborskega pogrebnega zavoda in dodala, da je prenos in pokop prvih žrtev predviden že za letos, nadaljevali pa naj bi ga tudi v letu 2017.
Dostojanstven pokop vsem žrtvam vojn
Ob tem je Pliberškova poudarila, da se park, posvečen spominom brez delitev in brez vrednostnih sodb, razprostira na območju povojnih pobojev in simbolno povezuje vsa vojna grobišča na mariborskem območju v dostojanstven poklon vsem žrtvam vojn.
Pogrebno podjetje Maribor glede načrtovanega prenosa in pokopa žrtev Hude jame kot strokovna podpora sodeluje z direktoratom za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, od Mestne občine Maribor pa pričakuje, da se kot lastnica zemljišča opredeli do zadeve. “Po dosedanjih razgovorih občina nima zadržkov,” je dejala Pliberškova.
Dobrava območje kulturne dediščine
Obsežen mednarodni projekt vojnih grobišč so v Mariboru začeli uresničevati leta 2009 z raziskavami vojnih grobišč prve svetovne vojne na pobreškem pokopališču, ga nadaljevali z označitvijo vojnih grobišč in Spomenikom miru na pokopališču Pobrežje ter sklenili s Parkom spominov Dobrava.
Različne dele pokopališča so v projektu združili v celoto na območju, kjer se del gozda, v katerem je tankovski jarek s posmrtnimi ostanki med 15.000 do 20.000, po nekaterih ocenah pa celo do 45.000 in več pobitih po drugi svetovni vojni. Dobrava tako iz anonimnega grobišča prehaja v kulturni spomenik oziroma območje kulturne dediščine.
V podzemni kostnici trenutno počivajo posmrtni ostanki okoli 400 umorjenih
V podzemni kostnici, ki so jo uredili leta 2008, trenutno počivajo posmrtni ostanki okoli 400 umorjenih v izvensodnih pobojih po drugi svetovni vojni. V njo so prenesli tudi ostanke neidentificiranih žrtev iz različnih grobišč po Sloveniji.
Z odločitvijo države, da žrtve iz Hude jame preseli v Maribor, pa se ne strinjajo v Civilni pobudi Teharje, muzeju genocida in katarze. Menijo namreč, da je “tako za pokop žrtev kot za trajen opomin na povojno revolucionarno morijo ustreznejši Spominski park v Teharjah”.
S premeščanjem človeških ostankov se ne strinjajo v Civilni pobudi Teharje
Premeščanje človeških ostankov iz rudniškega morišča Huda jama mimo Teharij, od koder so bili odpeljani v smrt, v Maribor, je po njihovem mnenju “nedostojna farsa s pobitimi ljudmi in njihovimi svojci”. Ob tem je vodja civilne iniciative Franc Zabukošek spomnil, da so Teharje trenutno najveličastnejši in najbolj duhovno poglobljen slovenski spomenik, ki pa je še vedno nedokončan, zato se je treba projekta lotiti resno.
STA