17. marca 2022 je vlada s sklepom določila, da se proračunska sredstva Republike Slovenije namenijo za sofinanciranje aktivnosti, v deležu do 35 odstotkov vrednosti projekta obrambe pred točo, v kolikor bo izkazan tudi zadosten interes lokalnih skupnosti. “Smatra se, da bo interes lokalnih skupnosti izkazan, če bo v izvajanje vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja severovzhodne Slovenije,” so še dodali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Branjeno območje zajema vseh 27 občin iz statistične regije Pomurje, vseh 41 občin iz statistične regije Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občina Podvelka iz Koroške statistične regije. Območje obsega skupaj torej 71 občin in meri 3.775,6 kvadratnih kilometrov.

Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje obrambe pred točo bo javno objavljena, ko bo javno naročilo na podlagi katerega bo izbran izvajalec obrambe pred točo zaključeno.

Višina sredstev ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in občin po letih za letalsko obrambo pred točo, Vir: MKGP in Erar.

V letu 2021 je obrambo pred točo sofinanciralo 60 občin. V letošnjem letu je k skupnemu javnemu naročilu pristopilo 63 občin.

MKGP podpira izvajanje obrambe pred točo, ker ocenjuje, da je vsak napor, ki lahko prepreči večje škode upravičen zlasti v razmerah, ko je delež zavarovanih površin še vedno nizek. Tako so prisluhnili tudi vidnejšim predstavnikom lokalnih skupnosti, ki zastopajo mnenje prebivalcev severovzhodnega dela Slovenije, ki sporočajo, da kljub stališču strokovne javnosti prebivalci podpirajo izvajanje obrambe proti toči. Kot kazalnike navajajo lastna opažanja ter izpostavljajo izvajanje obrambe pred točo v sosednjih državah, kot sta Avstrija in Hrvaška. Drugih merljivih kazalnikov ne navajajo.

Delež ministrstva, pristojnega za kmetijstvo in občin po letih, Vir: MKGP in Erar.

Kdaj se bo obramba začela?

Kot so za nas pojasnili, so na ministrstvu že zbrali pooblastila občin in tako je izpolnjen pogoj za začetek postopka javnega naročanja. Javno naročilo je v teku in se izvaja kot priložnostno skupno javno naročilo na podlagi 1. odstavka 33. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/15, 14/18 121/21 in 10/22; v nadaljevanju ZJN-3) po odprtem postopku skladno z 40. členom ZJN-3.

Javno naročilo določa, da se aktivnosti začnejo izvajati po podpisu pogodbe.

Aktivnosti povezane z obrambo pred točo se bodo začele, ko bo z izvajalcem obrambe pred točo podpisana pogodba, ki p bo izveden v skladu z roki in potrebnimi postopki, ki jih določa ZJN-3. Predvidenega roka podpisa pogodbe ni mogoče oceniti dokler ne poteče rok za oddajo ponudb in se ugotovi ustreznost prejetih ponudb, saj je zlasti od popolnosti ponudb odvisna dolžina postopka izbire najugodnejšega ponudnika. Kot je zapisano na spletni stani vlade je rok za oddajo ponudbe 9. maj 2022.

Kot je razvidno iz poročila za leto 2021, ki je na voljo na spletni strani Letalskega centra Maribor (LCM), so piloti lani z aktivnim izvajanjem obrambe pred točo z letali začeli 6. julija. Prva tako je bil čas poleta skrajšan. Tako so piloti namesto dosedanjih 11 ur in 30 minut poleteli le 8 oziroma po intervenciji 9 ur. V poročilu so opozorili, da je to največja ovira, saj pilotom “fizično preprečuje izvajanje projekta v rizičnem obdobju poznega popoldneva oziroma začetka večera”.

Oprema v letalu je stara 40 let, stroški za izvajanje zaščite so visoki

Kot je za nas pojasnil Darko Kralj, vodja projekta protitočne obrambe LCM, je oprema v letalu, ki ga uporabljajo za protitočno obrambo, stara 40 let. Poleg tega jih težavo predstavlja tudi homologacija opreme. “Lani smo začeli s postopki za homologiranje opreme. Sicer so v končni fazi in upamo, da jo bomo dobili do začetka maja. To bi bilo še vedno zadosti hitro, da se prijavimo na razpis,” je za nas pojasnil Kralj.

Protitočna obramba pri nas ne bi več obstajala, če fantje ne bi bili pripravljeni delati. Mislim, da si posadka po znanju in pogojih, v katerih dela, zasluži plačo, ki bi bila enaka pilotu letalskega prevoznika. Da pa so naši fanti dobri, dokazuje, da v preteklih 40 letih nismo imeli enega kritičnega problema.

– Darko Kralj

Poleg same opreme in primerne dokumentacije pa se pojavi problem še pri stroških, ki jih s sabo prinese nabava reagentov, na kar so v LCM opozorili že v poročilu za leto 2021: “Kot je razvidno iz porabe reagentov in v nadaljevanju iz ostalih pojasnil, je v letošnjem letu sicer nekoliko višja proračunska postavka komaj zadoščala za pokritje višjih materialnih stroškov, ki so posledica globalne rasti cen surovin (žlahtnih kovin, kemikalij in goriv) zaradi povedanega povpraševanja in težav s Covid-19 pa tudi večje porabe materiala zaradi zahtevnosti operacij.” Zadnje ponudbe za nabavo reagentov, ki jih je Kralj dobil, so bile približno 130 odstotkov dražje kot lani, vendar zagotavlja, da imajo na LCM po lastnih kanalih zagotovljene zadostne količine reagentov.

V primeru večjega škode izvede ministrstvo “ad-hoc” pomoč kmetijskim gospodarstvom

Toča na rastlinah povzroči številne poškodbe, poškoduje listno maso in tako zmanjša fotosintetsko aktivno površino, poškoduje ali uniči cvetove in plodove rastlin, kar vpliv na zmanjšanje kakovosti in količino pridelka, lahko pa pridelek tudi popolnoma uniči. Poleg neposrednih posledic pa obstajajo še sekundarne posledice toče. Poškodovane rastline so bolj občutljive, saj so rane ki jih povzroči toča, vstopna točka za virusne in bakterijske bolezni Poškodovani posevki poležejo, so v slabši kondiciji, kar otežuje tudi spravilo. Poškodovane rastline imajo manjšo tržno vrednost, lahko se zgodi da plodovi zaradi poškodb niso primerni niti za industrijsko pridelavo. Velikokrat je poškodovan tudi les, kar povzroča težave predvsem v mladih sadovnjakih in vinogradih.

“Škoda po neurjih s točo je naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato se zanjo v skladu z zakonodajo ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ne izdela ocena škode. Uradne ocene škode po toči od leta 2006 so zato nepopolne,” so pojasnili na ministrstvu. V skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči, v primeru večjega obsega škod izvedejo izredno “ad-hoc” pomoč kmetijskim gospodarstvom v težavah.

Pregled izdelane ocene škode po toči po posameznih letih, Vir: MKGP.

Kot je razvidno iz tabele, je bila takšna pomoč od leta 2006 izvedena le leta 2019: “Sredstva za pomoč so se izplačala iz sredstev proračuna ministrstva in ne iz državne proračunske rezerve, kot to velja v primeru sistemske ureditve pomoči ob naravnih nesrečah.”

Slovenija sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi

Kot so pojasnili na ministrstvu, je nevarnost pojava toče v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju okoli en km2 se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj km2 nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat.

Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine: “Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.”

Poudarili so, da je mnenje meteorološke stroke doma in v svetu enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje na primer pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh.

Preventivnih ukrepov ni mogoče izvajati na vseh površinah

Kot so za nas pojasnili v ministrstvu, sta najboljši obrambi pred posledicami toče zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar opozarjajo, da je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže. Kmetijske pridelke je mogoče zavarovati pred posledicami škode zaradi toče in pridobiti nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije.

“Izpostavljamo, da je za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu ključno izvajanje preventivnih ukrepov kot so na primer namakanje, oroševanje, postavitev rastlinjakov in plastenjakov ter protitočnih mrež s katerimi kmetijska gospodarstva preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodo zaradi naravnih nesreč. MKGP spodbuja preventivne ukrepe s sofinanciranjem v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja,” so pojasnili.

Z namenom zmanjšanja bremena višine zavarovalne premije MKGP sofinancira zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov, pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja v višini 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije.

Preventivnih ukrepov pa ni mogoče izvajati na vseh površinah, prav tako pa se lahko zgodi, da preventivni ukrepi posledice škod le omilijo, ne morejo pa jih v celoti preprečiti: “V teh primerih lahko pride do izpada dohodka na kmetijskem gospodarstvu. Zato je pomembno, da kmetijska gospodarstva dobijo finančno pomoč v čim krajšem času, da lahko nadaljujejo svojo proizvodnjo. Mehanizem, ki omogoča hitro finančno pomoč po naravni nesreči, je zavarovanje kmetijske proizvodnje.” Na ta način se tveganja zaradi škode ob naravnih nesrečah porazdelijo med državo, ki vstopa v sistem zavarovanja preko sofinanciranja zavarovalnih premij, zavarovalnice, ki ocenijo in izplačajo odškodnino za škode, ter kmetovalca, ki nosi del škode v obliki odbitne franšize in plača del zavarovalne premije. Tako se zmanjšajo posledice naravne nesreče ter zagotovi stabilen dohodkovni položaj kmetijskih gospodarstev in kmetijstva.