Na spletnem portalu maribor24.si in na Facebook strani maribor24.si je bil v nedeljo, 23. junija 2024, objavljen članek/intervju z naslovom »Obtožena medicinska sestra razkrila svojo plat: Kaj se je zgodilo z Mileno, njenim truplom in denarjem?«. V skladu s 26. členom Zakona o medijih objavljamo zahtevo za objavo nasprotnih dejstev, ki jo je zahtevala Marinela Grzinič Kos, sestra pokojne Milene zaradi neresničnih, zavajajočih in žaljivih informacij, ki zahtevajo odgovor.

"Intervjuvanka Maja Skaza je v članku z naslovom »Obtožena medicinska sestra razkrila svojo plat: Kaj se je zgodilo z Mileno, njenim truplom in denarjem?«, objavljenem 23. junija 2024 na spletnem portalu maribor24.si in na Facebook strani maribor24.si, podala vrsto netočnih informacij, ki so jih v preteklosti, zlasti pa v sodnih obravnavah, že izpodbili dokumenti in pričevanja, zato se bom osredotočila zgolj na neresnične, zavajajoče in žaljive ter obrekljive izjave, ki jih je Skaza izrekla na moj račun.
 
Maja Skaza mi med drugim očita, da sem »vedno samo hlepela«, da sva si bili s sestro Mileno  »vedno navzkriž«, da sem ji »grozila« in ji »vseskozi dajala oporoke v podpis«, da smo »vedno nekaj od nje zahtevali.«

Nič od tega ne drži, nikoli nisem od sestre zahtevala, da kar koli od svojega imetja zapusti meni, kaj šele, da bi ji grozila. Moja sestra Milena Gržinič je oporoke zapisala popolnoma sama, za kar obstaja korespondenca med nama, ki jo hranim.

Maja Skaza prav tako trdi, da v času Milenine hospitalizacije nikogar od svojcev ni bilo blizu, da sem prišla v bolnišnico enkrat ali dvakrat na obisk in še to zgolj zato, da bi se pozanimala, v kakšnem stanju je in komu bo prepisala svoje premoženje. Take izjave so groba insinuacija in laž in nimajo nobene podlage v dejanskem stanju, kot ga je pravnomočno ugotovilo sodišče v Celju v zadevi P 212/2019. Za sestro sem vseskozi skrbela, obiskovala sem jo po zmožnosti, glede na to, da je med nama bilo 170 kilometrov razdalje. Priskrbela sem ji vse potrebno za gospodinjstvo, ko je bila še doma, poskrbela, da so ji v Skomarje iz Zreč vsak dan pripeljali kosilo in jo nato tudi začasno namestila v zasebni dom za ostarele v Forminu pri Ptuju. Iz tega obdobja obstajajo dokazila v obliki sms sporočil, ki sva si jih tudi sicer večkrat dnevno izmenjavali skozi vse obdobje njenega bivanja na Štajerskem. Veliko teh sporočil se nahaja tudi v zgoraj navedenem spisu Okrožnega sodišča v Celju.

Maja Skaza me brez vsakih zadržkov javno obtoži, da mi sestra ni zaupala, ker da sem ji »ukradla veliko denarja in razpolagala z njenim premoženjem.« Gre za zavržno laž, s sestrinim premoženjem nikoli nisem razpolagala, ne formalno ne neformalno. Nasprotno; ko je sestra prodala hišo na Primorskem in je kupec želel poravnati kupnino, je Milena vztrajala, da se denar nakaže na moj bančni račun, češ, naj bom skrbnica kupnine, kar sem odločno zavrnila, saj nisem želela imeti nobenega opravka z njenim premoženjem. Denar je bil na koncu nakazan na fiduciarni račun njenega odvetnika, nato pa na Milenin račun, na katerem je bila kasneje pooblaščena Maja Skaza.
Napačno je navajanje Skaze, da smo sami postavili izvedenca, ki je presodil zakoncema Skaza v škodo. Izvedenca dr. Petra Preglja je imenovalo sodišče.

Še bolj zavržne so insinuacije Skaze, da je moj modus vivendi »prizadeti ljudi« in da »grem do kraja«, saj me »zanima samo premoženje«, ter da sem se v teh »apetitih«, kot špekulira, »združila z odvetniki zakoncev Skaza, ki so se napačno pritožili na sodbo. Skaza še nadaljuje v tem tempu, češ da je morda vse skupaj »politično nastavljeno.« Take insinuacije in obtožbe so očitno plod domišljije ge. Skaza in jih odločno zavračam. Njenih odvetnikov ne poznam, prvič sem se z njimi srečala na sodišču, politično pa nisem ne aktivna, prav tako v politični sferi nimam nobenih poznanstev. V življenju delujem tako, da pomagam drugim.

Napačne so trditve Maje Skaza, češ, da je bila moja sestra vseskozi dobrega duševnega  zdravja, da se »ni nikoli zdravila v psihiatrični bolnišnici« in da »ni prejemala posebnih zdravil.«  Sestra se je že leta 1994 zdravila v psihiatrični ambulanti na Primorskem, iz Splošne bolnišnice Celje je bila zaradi poskusa samomora napotena v Psihiatrično bolnišnico Vojnik. Do svoje smrti je dnevno prejemala več različnih zdravil, s katerim se zdravijo depresivne bolezni.

Napačne in žaljive so izjave Maje Skaza, da nisem v življenju nikoli delala nič drugega kot se tožarila. Vse svoje življenje sem trdo garala, da sem si ustvarila eksistenco. Imam 32 let delovne dobe in prejemam pokojnino.

Osupljivo zavržna je izjava Skaze, da sem grdo ravnala s svojim možem, ki je bil zadnja leta življenja na vozičku in da sem ga zaradi novega partnerja dala v dom upokojencev. V resnici sem za svojega pokojnega moža skrbela še 26 let po ločitvi, saj je bil hudo bolan, brez vsakršnega premoženja, brez stanovanja in s 300 evri pokojnine. Negovala sem ga na svojem domu, v dom upokojencev pa je zadnja 4 leta pred smrtjo želel izključno sam, zaradi bližine doma pa je bil čisto vsak dan pri nas na kosilu, druženju. S svojim pokojnim bivšim možem sem do njegove smrti ostala v prijateljskih odnosih, še sedaj obiskujem njegovo družino in plačujem najemnino za njegov grob.

Glede groba moje sestre, za katerega Maja Skaza trdi, da edina skrbi zanj in ga hodi s Štajerske urejati, se z njo »še danes pogovarjati, ker »Milena je moja«, pa zgolj tole. Komunalno podjetje Okolje Piran Skazovim pošilja opomine, ker niso plačevali niti najemnine za grob.

Marinela Grzinič Kos, sestra pokojne Milene"