Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) že nekaj časa opozarja na to, da so študenti pogosto pozabljena skupina. Trenutno se soočajo s tako finančnimi kot psihološkimi problemi, ki jih je povzročila ali vsaj znatno poslabšala epidemija in posledice po njej. Kljub temu da je sam študij brezplačen, imajo življenjske in študijske stroške, v večini se morajo financirati s študentskim delom, ki pa je za mnoge ob zahtevnem študiju (pre)velik napor. Duševno zdravje mladih na splošno je na zelo slabem nivoju: do 25 % mladih v starostni skupini od 18. do 29. leta kaže tveganje za pojav depresivne motnje. S tem so mladi psihološko najbolj ogrožena starostna skupina prebivalcev Republike Slovenije, poudarjajo na ŠOS.

Nižje štipendije za višje stroške

“Kot smo na ŠOS opozarjali že med epidemijo, se z največjimi finančnimi stiskami soočajo študenti, ki imajo visoke življenjske ali študijske stroške,” so pojasnili na organizaciji in dodali, da gre za študente, ki morajo za študij plačevati šolnino, skrbeti za druge (svoje otroke ali pogosto tudi lastne starše) ali pa preprosto samo bivajo na trgu, saj so stroški bivanja visoki. Velik problem so nizke štipendije, ki po besedah študentske organizacije praktično stagnirajo, študenti pa so zaradi naraščajočih stroškov študija in življenja prisiljeni delati več. “Trenutno stanje na trgu dela je sicer dobro, tako da študenti lahko dobijo vsaj zadostno plačano delo, vendar takšna socialna politika dolgoročno ni vzdržna,” dodajajo na ŠOS.

Po podatkih raziskave Evroštudent so bili povprečni mesečni stroški študenta v letu 2016 512 EUR, v letu 2019 pa 598 EUR. V tem obdobju so se povprečni prihodki študenta s strani države zmanjšali za en evro, močno pa so se morali povečati prihodki od dela: iz 282 na 387 EUR mesečno.

Na ŠOS navajajo, da so po podatkih raziskave Evroštudent VI povprečni stroški študenta od 413,3 do 511,7 EUR, medtem ko je višina povprečne državne štipendije 122 EUR. Tako da za večino študentov štipendije niti približno ne pokrivajo stroškov – samo za 21,8% slovenskih študentov pomenijo pretežni vir prihodka, s katerim razpolagajo. Delno jim pomaga družina, toda sodeč po podatkih iste raziskave le 15,1 % študentom največ sredstev zagotovi družina, kar 62,6 % vseh pa največji vir dohodka predstavlja zaslužek od dela. Pri tem je problem predvsem uravnoteženje (težjega) študija s študentskim delom, ki lahko privede do izčrpanosti in resnih problemov z duševnim zdravjem študentov, saj so prisiljeni ob študiju redno opravljati še študentsko delo.

Predlog za višje štipendije in več upravičencev

Državne štipendije so se v zadnjih letih znižale, zmanjšalo se je tudi število upravičenih prejemnikov. Na ŠOS pojasnjujejo, da se državne štipendije podeljujejo na podlagi prihodkov in premoženja družine štipendista in da je deloma razlog za krčenje števila štipendij in nižanja višine povprečne štipendije relativno boljši socialni položaj družin študentov v zadnjih letih, na kar je vplivala tudi rast minimalne plače. Toda ob tem opozarjajo, da je rast stroškov neprimerljivo višja od rasti plač, kaj šele od rasti socialnih transferjev. “Ob tem cenzusi za pridobitev socialnih transferjev niso ves čas sledili rasti minimalne plače in povprečne plače, zaradi česar se kljub rasti minimalne plače, zaradi izpada upravičenosti do socialnih transferjev, socialni položaj najšibkejših ni zares izboljšal,” dodajajo na znani študentski organizaciji.

Zaskrbljujoč je tudi podatek iz iste raziskave, da kar 38 odstotkov slovenskih študentov poroča, da se srečujejo z (zelo) resnimi finančnimi težavami. Državno štipendijo glede na podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti medtem prejema le okoli 20 odstotkov študentov.

ZUPŠ-1 se zato v veliki meri osredotoča na štipendije. ŠOS je v predlogu zakona navedel uvedbo novega razreda prejemnikov državnih štipendij, s čimer se bo število prejemnikov štipendije povečalo. Predlagali so tudi dvig štipendij, in sicer postopen dvig za 20% do leta 2024.

Psihološko najbolj ogrožena starostna skupina

Epidemija je zelo vplivala na duševno zdravje študentov, kar se v največji meri pripisuje študiju na daljavo in omejevanju stikov. “Študenti so tudi sicer zelo ogrožena družbena skupina z vidika duševnega zdravja, ta vidik se je desetletja zanemarjal in je med zaostrenimi razmerami med epidemijo pravzaprav le prišel na plano. Sproščanje ukrepov in izvajanje študija in študijskega življenja v živo je stanje izboljšalo, vendar je bilo podano jasno opozorilo, da je potrebno na področju duševnega zdravja narediti veliko več, kot je bilo storjenega doslej,” ob tem dodajajo na organizaciji.

Na ŠOS opozarjajo na podatke panelne spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA), s fokusom na duševnem zdravju državljanov, ki jih je pred letom dni objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Izsledki raziskave so pokazali, da se pri mladih med 18. in 29. letom duševno zdravje drastično poslabšuje: kar do 25 % mladih v tej starostni skupini kaže tveganje za pojav depresivne motnje. S tem so mladi psihološko najbolj ogrožena starostna skupina prebivalcev Republike Slovenije.

Finančne stiske se poznajo na duševnem zdravju

Še bolj natančno je duševno zdravje študentov prikazala druga raziskava NIJZ, t.j. Raziskava o doživljanju epidemije COVID-19 med študenti, še dodajajo na ŠOS. Pri tem navajajo izsek iz raziskave: ”Samo 22,4 % udeleženih ni poročalo o simptomih depresije, pri 54,94 % pa so prisotni zmerni do resni simptomi depresije, pri čemer je 16,02 % udeleženih poročalo o resnih simptomih depresije. Ženske se poročale višje stopnje depresivne simptomatike kot moški. Prisotne so bile tudi visoke stopnje samomorilnih misli.”

Študentska organizacija Univerze v Mariboru študentom pomaga preko Psihološke svetovalnice.

Na ŠOŠ ob tem poudarjajo, da študentske organizacije neprestano izvajajo podporo študentom, ki se znajdejo v duševni stiski, tudi same pa so v preteklem obdobju poročale o velikem porastu študentov, ki pri njih iščejo pomoč. “Psihološke težave študentov v času epidemije pa presegajo zmožnosti in kapacitete, s katerimi lahko študentske organizacije v običajnih razmerah sicer pomagajo študentom. Tudi v običajnih razmerah je kritična infrastruktura za podporo duševnega zdravja študentov bistveno podhranjena in mnogi, ki bi potrebovali pomoč, nanjo čakajo bistveno predolgo. Še posebej so na udaru študenti, ki izhajajo iz socialno šibkejših okolij, pri katerih se čakalna doba za obravnavo študentov v okviru zdravstvenega varstva še bistveno podaljša,” opozarjajo na organizaciji.

ZUPŠ-1 se zato zraven zelo pomembnega področja štipendij osredotoča še na druga področja, ki so postala z leti zanemarjena in bi potrebovala izboljšavo. Na področju subvencionirane prehrane se zato na primer na ŠOS borijo za podaljšanje tudi v poletnem mesecu in podaljšanje časovnega intervala koriščenja.

Ključni deli zakona ostajajo v obravnavi

ZUPŠ-1 se navezuje tudi na področje študentskega bivanja, dela ter področje visokega in višjega šolstva. Predlog zakona na primer vključuje bivanje višješolskih študentov v študentskih domovih, saj lahko takšni študenti trenutno bivajo samo v dijaških domovih. Urediti pa želijo še predvsem dodatek na delovno dobo tudi za čas opravljanja študentskega dela – dijakom in študentom z opravljanjem študentskega dela namreč teče le pokojninska in ne tudi delovna doba.

Vse predloge zakona si lahko preberete na spletni strani Kaj pa mi.

Predlog zakona so že obravnavali v državnem zboru, ob tem pa na ŠOS pojasnjuju, da je bilo z amandmajem žal črtanih nekaj vsebin predloga zakona. Med njimi je določilo, vezano na upravičeno odsotnost s študija, zaradi česar bodo imeli visokošolski učitelji še naprej kot edini možnost sankcionirati odsotnost s študija zaradi zdravstvenih in drugih upravičenih odsotnosti. “Prav tako bodo visokošolski zavodi študentom še vedno lahko zaračunavali določene stroške, povezane z izvajanjem terenskih vaj in drugih obveznih sestavin študijskega programa. Črtana so bila tudi nekatera določila, vezana na enotno študentsko izkaznico,” dodajajo na organizaciji.

Na ŠOS vseeno ocenjujejo, da so ključni deli zakona, ki jih bodo študenti najbolj občutili, prestali najožja sita zakonodajnega postopka. “Veseli smo, da v zakonu ostajajo dvig državnih štipendij in povečanje števila upravičencev do državnih štipendij, dodatna sredstva za gradnjo in obnovo študentskih domov, omejevanje vpisnih stroškov in zvišanje subvencije za prehrano,” še dodajajo na organizaciji.