Po izredno težavnem letu, ko so otroci namesto v šolskih klopeh obsedeli doma pred zasloni, so na Fakulteti za šport danes predstavili izsledke rezultatov športno-vzgojnega kartona. “Otroci in mladina so nedvomno največje žrtve omejitev, sprejetih kot odziv na pandemijo COVID-19. V občutljivem obdobju odraščanja so skoraj eno leto preživeli v socialni izolaciji z zelo malo gibanja. In ker otrokom čas teče drugače kot odraslim, so zanje zamujene priložnosti ter izkušnje veliko bolj boleče in obremenjujoče,” so zapisali na ljubljanski Fakulteti za šport.
Šole naj se zaprejo med zadnjimi
Kljub pozivu Svetovne zdravstvene organizacije in mnogih predstavnikov stroke, naj šole postanejo organizacije, ki se v času razglašene pandemije zaprejo med zadnjimi ter odprejo med prvimi, pri nas temu žal ni bilo tako. Dr. Gregor Starc, vodja nacionalnega sistema Športnovzgojnega kartona in izredni profesor na ljubljanski Fakulteti za šport, je pri tem izpostavil, da je v času šolanja na daljavo običajni dan otroka je pomenil 63% sedenja in le 7% zmerne do intenzivne gibalne dejavnosti, ki bi lahko imela vpliv na gibalni razvoj. Posledice so seveda katastrofalne.
V času šolanja na daljavo je običajni dan otroka pomenil 63% sedenja in le 7% zmerne do intenzivne gibalne dejavnosti, ki bi lahko imela vpliv na gibalni razvoj.
Osnovne šole so letošnje meritve izvajale v skoraj normalnem obsegu, danes predstavljeni podatki pa se nanašajo na približno dve tretjini otrok.
Da je odsotnost šole dejansko težava, se je pokazalo že v mesecu in pol po vrnitvi v šolske klopi: “Pri najslabše pripravljenih otrocih se je njihova gibalna sposobnost dvignila za skoraj 40 %. To pokaže, kako pomembna je šola za tiste, ki doma nimajo možnosti,” je povedal Starc.
Raziskave so pokazale, da je bilo v času šole na daljavo sedem ur strmenja v zaslone žal kruta resničnost. Posledično je to poleg izredno zmanjšanih gibalnih sposobnosti vodilo tudi v porast debelosti. “Priča smo trendu najhitrejšega naraščanja debelosti v zgodovini Slovenije. V času epidemije je ta poskočila za kar dvajset odstotkov, “ je povedal Starc in nadaljeval: “Do leta 2019 je odstotek debelosti v povprečju padal za en odstotek.”
Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da so se gibalne sposobnosti močno poslabšale pri otrocih, ki so do sedaj kazali najboljše sposobnosti in s tem potencial za vrhunski šport: “Do nazadovanja je prišlo tudi pri otrocih, ki imajo najboljši potencial, kar 32 odstotkov teh otrok smo “izgubili“.”
Kako omiliti posledice?
“Edini način izgube telesne teže pri otrocih je telesna vadba, torej, da porabijo več, kot so pridobili. Pri njih se ne moremo hecati z dietami,” osnovno rešitev predstavi Starc: “Rešitev je torej telesna dejavnost. To smo jim odvzeli in to jim zlahka vrnemo.”
Potreba po strokovnem kadru, ki pomaga otrokom v stiski po spomladanskem valu, je visoka, Starc pa opozarja, da lahko težavo rešimo drugače: “Rešitev niso zdravniki, psihologi in psihiatri, temveč omogočanje gibanja! Šole naj uporabljano učilnice na prostem. Ne potrebujemo dodatnih telovadnic, treba pa je spremeniti paradigmo , kaj je slabo vreme. Na ta način se otroci učijo, na kak način svoje gibanje uporabljati!”
Rešitev niso zdravniki, psihologi in psihiatri, temveč omogočanje gibanja.
Na preprosto rešitev so odgovorni opozorili tudi MIZŠ: “MIZŠ tega problema ni slišalo, še več, v prihodnje naj bi celo še bolj spodbujali hibridni način poučevana, to pa pomeni še več zaslonskega časa in je skregano z zdravo pametjo in splošnimi smernicami. Na žalost s strani odločevalcev nismo videli niti enega koraka v smeri pomoči otrok. Nismo videli evrov, ti so se samo prestavljali. Kakršen koli vložek danes se bo v prihodnosti bogato obrestoval!”
Na žalost s strani odločevalcev nismo videli niti enega koraka v smeri pomoči otrok. Nismo videli evrov, ti so se samo prestavljali. Kakršen koli vložek danes, se bo v prihodnosti bogato obrestoval!
Dejstvo je, da je država pri odpravi posledic ključni akter: “Skrajni čas je, da država vloži v otroke. Športna vzgoja bi lahko bil prvi predmet brez ocene. S tem bi pritisk upadel, vsak bi lahko razvijal svoj potencial in spremljal svoj napredek. Rešitev je ura športa na dan, informativno spremljanje napredka in šola na prostem. Po vrnitvi v šolske je prišlo do velikih razlik med šolami, enotnega sistema ni bilo. Pričakujemo temeljit razmislek o poučevanju, šolskem sistemu. Ukinimo domače naloge in preprečimo, da šola vstopa v prosti čas otrok!”
Pričakujemo temeljit razmislek o poučevanju, šolskem sistemu. Ukinimo domače naloge in preprečimo, da šola vstopa v prosti čas otrok!
Med predlogi državi za blaženje posledic je Starc izpostavil še idejo o tem, da bi šport po stal predmet brez ocenjevanja, torej šolski predmet, kjer se le spremlja napredek. Z malo inovativnosti pa je mogoče povečati tudi kvoto ur. Nadalje je otrokom mogoče pomagati tudi s popoldansko vadbo ter subvencioniranjem vadnin s strani države.
Življenjski slog se je med epidemijo precej spremenil, kar pomeni težavo predvsem za starše, kajti otroke bodo morali vreči iz cone udobja. Najlažje je sedeti, strmeti v ekran in pri tem nič početi. Ko rečeš vstani, pojdi teči, pojdi se igrati, bodo naleteli na upor, vendar je potrebno kable izvleči iz vtičnic, to je edina rešitev.
“Življenjski slog se je med epidemijo precej spremenil, kar pomeni težavo predvsem za starše, kajti otroke bodo morali vreči iz cone udobja. Najlažje je sedeti, strmeti v ekran in pri tem nič početi. Ko rečeš vstani, pojdi teči, pojdi se igrati, bodo naleteli na upor, vendar je potrebno kable izvleči iz vtičnic, to je edina rešitev,” še izpostavi Starc.
Zasloni so del vsakdana
Druga težava, ki so jo v času šolanja na daljavo opazili strokovnjaki, je porast odvisnosti od zaslonov. “Okrog 10% mladostnikov je zasvojenih z igrami in okrog 8% otrok je zasvojenih s težavnimi vsebinami socialnih omrežij. Ob računalniku je bolj priročno grizljati čips ali hamburger, kot pa si pripraviti in privoščiti zdravo solato. Težava pa so tudi sladke pijače. Z zasvojenostjo se ustvari “zvesta stranka” za vse življenje. Dandanes so ekrani vsepovsod, zdaj imamo pa pred sabo še šolo na daljavo, kar je obvezno. Edina stvar, ki je ni mogoče nadomestiti, je čas. Čas na ekranu je čas za oglaševalce,” je alarmantno stanje povzel strokovnjak za internetni marketing Martin Korošec.
“Možgani otrok delujejo na nižji frekvenci. Primarno gibanje (hoja, tekanje, gibanje) daje možganom prvinske impulze,” pojasnjuje Korošec. Gibanje je zato ključno za razvoj, tega pa je ob večurnem in neprekinjenem sedenju premalo. Še več. Ob spletnih vsebinah so otroci zasipani z intenzivnimi dražljaji, intenzivnim zvokom, s stalnim dogajanjem. V primerjavi s tem je dejansko življenje počasno in manj zanimivo.
Pri zasvojenosti je ključen čas, ki ga otroci preživijo pred ekrani med tvegane dejavnike pa zato sodi tudi šola na daljavo, kajti prej kot slej otrok naleti na vsebine, ki ga zasvojijo. Te navade se same po sebi ne bodo spremenile, temveč se bodo le še poglobile, opozarja Korošec.
Kako doseči zdravo uporabo zaslonskih naprav?
Ob vsem tem se seveda sprašujemo, kako poseči v čas za ekrani, kajti uporaba teh, tudi preko šolanja na daljavi, je danes nujna. Korošec svetuje, da ta čas omejimo. To bomo dosegli tako, da spodbujamo gibanje, druženje, dejavnosti na prostem ter krajši čas z nadzorovano dejavnostjo na ekranih kot nagrada. “Poskrbite, da bodo vaši otroci opravljali domača opravila, se družili v živo: “Otroci morajo živeti normalno življenje. Ne moremo živeti časa, ko otroci svoje otroštvo podarjajo digitalnim vsebinam. Uporabljajo naj jih kontrolirano in predvsem za koristne vsebine.”
“Pomembno je tudi, da starši sami dajejo zgled s svojim početjem, ni namreč dovolj, če otrokom pridigamo o škodljivosti ekranov med tem, ko smo sami neprenehoma na telefonu.”
Počitnice so eden slabših delov leta za razvoj otrok v gibalnem smislu. To je zakonitost, ki velja že desetletja, zato je današnje sporočilo apel staršem. Na počitnice pošljite tablice, telefone in računalnike, otroci pa naj bodo čim bolj dejavni.
“Počitnice so eden slabših delov leta za razvoj otrok v gibalnem smislu. To je zakonitost, ki velja že desetletja, zato je današnje sporočilo apel staršem. Na počitnice pošljite tablice, telefone in računalnike, otroci pa naj bodo čim bolj dejavni,” je k odgovornosti pozval Starc.