Preverite, kaj vse morate vedeti o nudenju namestitve ukrajinskim beguncem

Od začetka ruske invazije 24. februarja je Ukrajino zapustilo že na milijone ljudi, med njimi je večina otrok in mamic. Nekaj jih je že prispelo tudi v Slovenijo, še več jih bo najbrž v prihajajočih tednih. Ob tem se pojavljajo prošnje za tiste, ki bi ukrajinskim beguncem lahko nudili začasen dom. Na takšne prošnje se je odzvalo že kar nekaj ljudi v Sloveniji. Če premišljujete, da bi storili podobno, pa se najprej pozanimajte o vseh stvareh, ki jih morate ob tem upoštevati. Vzeti nekoga k sebi, sploh v lastne bivalne prostore, namreč ni preprosto.

Evropska Unija je v začetku meseca dosegla dogovor o sploh prvi uporabi direktive o začasni zaščiti za pomoč ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini. Ta direktiva beguncem zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, vključno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva in zdravstvene pomoči. Pri tem je pomembno vedeti, da gre za prvo uporabo direktive o začasni zaščiti za pomoč ukrajinskim beguncem, zato se stvari sproti posodabljajo in prilagajajo. Zato je pomembno spremljati novosti in biti pripravljen na spremembe. Prav tako je zaradi tega še veliko vprašanj, na katera ne zna noben odgovoriti s čisto prepričanostjo.

Iščejo se predvsem namestitve za večje družine in namestitve v mestnih središčih

Na to opozarja tudi Slovenska filantropija, nevladna organizacija, ki v Sloveniji povezuje ukrajinske begunce z ljudmi, ki jim želijo nuditi namestitev. Prejeli so že več kot 200 prijav tistih, ki so pripravljeni ponuditi (začasen) dom beguncem iz Ukrajine. Z njimi poskušajo povezati 163 ukrajinskih beguncev, ki iščejo namestitev. Kljub temu, da je več tistih, ki nudijo bivanje, pa ne pomeni, da so že lahko vse povezali, saj so potrebe in ponudba na drugi strani zelo različne, poudarjajo na organizaciji.

Povpraševanje po namestitvah v mestnih središčih je večje, ker bi begunci radi živeli blizu sorodnikov, ki jim ne morejo nuditi namestitve, ampak jim lahko pomagajo pri integraciji v družbo. 

Problematično je predvsem najti dom za velike družine, se pravi štiri, pet ali več članske, saj ni veliko prebivalcev Slovenije, ki bi lahko takšnim družinam ponudili namestitev. Drugi problem, s katerim se soočajo je, da so se ukrajinski begunci sprva zatekli k sorodnikom, ki pa jim na dolgi rok ne bodo morali nuditi namestitve, temveč gre bolj za začasno rešitev, zato sedaj iščejo nekaj bolj stalnega. Seveda pa bi radi živeli blizu njih, ker so za večino Ukrajincev edino poznanstvo, ki ga tukaj imajo. Zato je velika potreba po namestitvah v mestnih središčih, kjer že imajo svoje sorodnike, ki bi jim potem tudi pomagali pri integraciji. “Takih ponudb je vedno manj, ker so večinoma že zapolnjene,” pojasnjujejo na nevladni organizaciji.

Kaj je potrebno najprej vedeti, če želimo nuditi namestitev?

Na Slovenski filantropiji v prvi vrsti poudarjajo, da se morajo posamezniki, ki želijo beguncem nuditi namestitev, zavedati, da “so ljudje, ki jim nudijo namestitev, ljudje, ki potrebujejo podporo. Ne želijo biti begunci, ampak živeti vsakdanje življenje,” poudarjajo na združenju za promocijo prostovoljstva.

Za ponudnike namestitev je lahko izziv, ker ne vedo, kako se naj do njih obnašajo. Na Slovenski filantropiji opozarjajo, da so begunci postavljeni v čisto drugo pozicijo, v novo državo in okoliščine. To pa ne pomeni, da bi bilo zanje potrebno skrbeti “kot za otroke”, ampak ravno obratno, ker jim s takim obnašanjem vzamemo človeško dostojanstvo, pojasnjujejo na organizaciji. “Morda jim bo na začetku všeč, ampak na dolgi rok ne bo šlo tako,” ob tem dodajajo. Po njihovih izkušnjah je beguncem težje na primer v azilu, ko so odvisni od drugih. Tako da je treba pustiti, da ne primer kuhajo zase, skrbijo zase.

Ponujanje namestitve znotraj lastnih stanovanj pomeni velike spremembe za družinsko dinamiko. Sploh ob takšnih primerih je priporočeno, da se ponudnik in iskalec namestitve predhodno srečata in dogovorita o podrobnostih. 

Pri premisleku, kaj vse je potrebno razmisliti in storiti, preden nudimo namestitev, so pomembni tako psihološki, kot finančni in pravni vidiki. Najprej je treba vedeti, da bo ponujanje namestitve znotraj lastnega stanovanj pomenilo velike spremembe družinske dinamike, na katere se je potrebno pripraviti. Ob skupnem bivanju lahko pride tudi do navezanosti, pri tem je potrebno v mislih ohraniti, da bodo nekega dne verjetno odšli nazaj domov – tudi to zna biti težko, saj je to vsakič velika sprememba, opozarjajo na Slovenski filantropiji.

Veliko vprašanj se pojavlja glede najemnine in stroškov

Kar se tiče pravnega in finančnega vidika, pa so stvari, ki jih je potrebno vedeti in stvari, za katere se je potrebno dogovoriti. Ni na primer pričakovano, da tisti, ki nudi namestitev, tudi finančno skrbi za begunce – toda seveda je dobrodošlo. Tako bi nekateri morda nudili namestitev, ampak bi potrebovali povračilo stroškov stanovanja, ker jih sami ne bi mogli ali želeli plačati. Vse to se je potrebno predhodno dogovoriti. Nekateri prihajajo iz Ukrajine z lastnimi prihodki, nekateri jih nimajo nič. Zato se Slovenska filantropija trudi povezati tiste, ki se na tak način med sabo ujemajo.

“Na drugi strani lahko ponudimo celotno stanovanje, brezplačno ali s simbolično najemnino, za pokritje materialnih stroškov ali ne. Potem se je pa dobro zavedati še nekaj pravnih osnov, glede možnosti za pravne statuse beguncev in za pravne vidike najemniškega odnosa,” pojasnjuje nevladna organizacija, ki pomaga tistim Ukrajincem, ki prihajajo v Slovenijo.

“Vsekakor morajo ponudniki postaviti svoje pogoje. Nekateri z velikim veseljem poskrbijo tudi za prehrano, nekateri ne zmorejo, nekateri ne želijo. Nekateri begunci imajo določena sredstva da lahko pokrijejo stroške, celo najemnino, nekateri nimajo nič. Tako da je zelo pomembno, kako se med seboj povežejo zmožnosti. Vsekakor pa vse humanitarne organizacije ljudem, ki so v privatnih namestitvah, lahko pomagamo pri materialni skrbi z hrano, da ti ne bi bili prepuščeni na breme sobodajalca,” še pri tem dodajajo.

Tveganja so na obeh straneh

“Najprej je potrebno urediti stanovanje, da je primerno za namestitev. Če so ljudje že v Sloveniji, naj se ponudniki dogovorijo za predhodni sestanek in naj na tem sklenejo najemniško pogodbo, ki bo vse določala.” Če posamezniki, ki želijo nuditi namestitev, nimajo izkušenj z najemništvom, se bodo morali predhodno o tem vsaj delno pozanimati, da spoznajo osnove in tveganja. Na Slovenski filantropiji namreč poudarjajo, da tveganja obstajajo tako za ponudnike kot za begunce, tako kot za vse v normalnem najemniškem odnosu.

Združenje za promocijo prostovoljstva v vsakem primeru predhodno priporoča srečanje, sploh ko gre za bivanje v nekih skupnih prostorih. “Ne želite, da je vaše gospodinjstvo zamorjeno. Zato je dobro, da se srečate in vidite, kako se ujemate in imate še možnost reči ne. Tako možnost imajo tudi oni in na tak način se lahko prepričate, da se ujemate,” ob tem dodajajo in opozarjajo, da sami ne morejo služiti kot mediacijski center, zaradi tega je dobro, da pričakovanja obe strani preverita ter se dogovorita pred oddajo.

Beguncem pripada denarna pomoč, ki jo lahko uporabijo za plačevanje stroškov stanovanja. Toda zaenkrat je pomoč samo napovedana in še ni znano, kdaj jo bodo dejansko prejeli. 

Beguncem, ki bodo živeli v privatnih namestitvah, pripada tudi denarna pomoč, ampak še ni znano, kdaj jo bodo prvič prejeli. Če najemodajalec želi, da to denarno pomoč uporabijo za plačilo stroškov, morajo to opredeliti v pogodbi oz. dogovoru. Pri tem se npr. pojavi tveganje za begunce, ki bi jim lahko ponudniki nastanitve začeli zaračunavati visoko najemnino. Na Slovenski filantropiji pojasnjujejo, da se je to že dogajalo v preteklosti ob podobnih situacijah.

Zaradi novosti situacije je veliko vprašanj, ki se pojavijo v praksi

Še več problemov z nudenjem namestitve se sicer pokaže v praksi. Eden je npr. če želi oseba v Sloveniji nuditi namestitev v kakšnih vikendih, ki jih drugače ne uporablja. Tu se pojavi problem s prijavo začasnega prebivališča, opozarjajo na Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). Glede specifičnih vprašanj sicer obe organizaciji težje odgovarjata s stoodstotno prepričanostjo, ker gre za neko novo situacijo in upajo, da bo država dovolila določene izjeme, toda to lahko samo predvidevajo.

Na Slovenski filantropiji vsem, ki bodo beguncem nudili namestitev, nudijo končen nasvet, ko naletijo na kakšne težave: “Pošljite jih k nam. Že zato, da gredo iz hiše in se s čem zamotijo,” razlagajo in ob tem dodajajo, da lahko zaradi mobilnih telefonov na vsakih par minut prejmejo slabe novice. Dodajajo tudi, da so na organizaciji že začeli s tečaji slovenščine zanje. Ko bodo stvari bolj jasne – ko bodo zakonske ureditve dokončane, vsi podzakonski akti urejeni in se bo že vedelo, kako stvari potekajo v praksi, pa nameravajo organizirati še eno izobraževanje za vse, ki bi radi izvedeli več o ponujanju namestitve. “Še posebej status začasne zaščite je za vse nova zadeva,” ob tem dodajajo na nevladni organizaciji.