Veliko ljudi se pritožuje nad hitrostjo prodajalk v nekateri izmed trgovin. Hitrost v večini ustreza le tistim, ki opravljajo hiter nakup in kupijo malo izdelkov. Na trak namreč poskušamo čim prej zložiti vse izdelke in že smo v pripravljenosti, da bomo na vrsti in z veliko hitrostjo pospravljali izdelke – kolikor bo to v naši moči. Čeprav se trudimo, le redko komu uspe, da pobere vse artikle s pulta preden blagajničarka zaključi račun in vpraša kartica ali gotovina?
Petra – nekdanja zaposlena v Hoferju je dejala: »Logično je, da niso trgovke krive. To je kriva direktiva. Vodilni vse vidijo: v kolikem času je določeno število artiklov pokasirano, koliko je pavze vmes,.. In potem se na obračunu morajo zagovarjati.«.

 
 
Zanikajo časovno omejitev na blagajnah. Meritve hitrosti naj bi se opravljale iz drugačnih razlogov.
V Hoferju zanikajo, da bi imeli prodajalci na blagajni časovno omejitev: »Meritve hitrosti obdelave posameznega nakupa se izvajajo z namenom meritve števila izdelkov na opravljeni nakup, števila vseh nakupov ter tako tudi načrtovanja števila zaposlenih.«. Menijo tudi, da kupcem poskušajo v največji možni meri olajšati njihov nakup, prav tako, da morajo zaposleni na blagajni hitrost obdelanega nakupa primerno prilagoditi posamezniku.
Blagajna naj ne bi bila mišljena kot prostor, kjer svoje izdelke zlagamo v košaro, v ta namen je posebej označen odlagalni pult, kjer lahko kupci nakupljene izdelke v miru zložijo v nakupovalne vrečke.
Zaposleni v trgovinah polno obremenjeni
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije se nenehno srečujejo s preveliko obremenjenostjo zaposlenih. Število zaposlenih se je v zadnjih letih zmanjšalo, kljub temu, da se je velikost prodajnih površin povečala. »To seveda pomeni povečanje obremenitev zaposlenih,« pojasnjujejo v Sindikatu. Zavedajo se tudi pritiskov, ki so se v nekaterih trgovinah pojavili: »Glede hitrosti dela na blagajnah pa so se zahteve v zadnjih letih do zaposlenih bistveno spremenile, saj so se v podjetjih, na podlagi naših pritiskov in s pomočjo medijev, delavke razbremenile, tako, da je npr. v Lidlu meja 41 skeniranih izdelkov na minuto izbrisana.«.