Z lepim vremenom se tudi ježi prebujajo iz zimskega spanja. Če se znajdejo v vašem vrtu, vam bodo pomagali, saj se hranijo z insekti in polži. Lahko jim nastavite vodo in mačjo hrano. Nikar pa jim ne nastavljajte mleka ali kruha, saj jim boste s tem bolj škodili kot pomagali.

Na cestah je potrebna pazljivost

Vožnjo ni treba prilagajati samo zimskim razmeram. Z lepim vremenom se na cestah znajde veliko več živali, na katere je treba paziti. Mednje spadajo tudi ježi, ki jih lahko na cesti hitro spregledamo, sploh ker se zdravi ježi sprehajajo samo po temi. Kot pojasnjuje Društvo za osvoboditev živali, pa zanje niso nevarni samo avtomobili. Nevarni so tudi razni strupi, ki jih ljudje uporabljamo pri kmetovanju, košnja trave, ograje, v katere se zataknejo, navsezadnje pa jih lahko ogrozimo tudi samo, ko jim želimo pomagati, če ne vemo, kako naj to storimo. To se najpogosteje zgodi zaradi mleka, ki ga ljudje dajejo ježem, da bi jim pomagali, a je zanje dejansko nevaren.

Društvo Jež – naš vrtni prijatelj opozarja, da ježem ne smemo dati ne mleka ne kruha, saj je oboje zanje nevarno. Oboje bodo vseeno spili oz. pojedli, sploh ko se lačni in žejni prebudijo iz hibernacije. Kasneje pa bodo imeli težave. Ježi ne prebavljajo laktoze in lahko zaradi mleka dobijo drisko, zaradi katere lahko dehidrirajo in umrejo. Kruh in druga človeška hrana pa zanje ni primerna, saj so pretežno žužkojedi. V naravi jim včasih primanjkuje primerne hrane, zato jim lahko nastavimo mačjo hrano in vodo.

Če se jež med zimo zbudi, je zelo verjetno, da bo umrl, saj bo lačen, žejen in premražen, hrane pa verjetno ne bo našel. 

Onesnaževanje škodi tudi ježem

Ježki imajo probleme tudi s smeti, v katere se pogosto zagozdijo. Velikokrat namreč zavohajo hrano, nato se pa z glavo zagozdijo v kakšnem lončku od jogurta in podobnih smeteh. V naravi žal nimajo nikogar, ki bi jim pomagal, da se iz smeti rešijo, zato poginejo od lakote ali izčrpanosti.

Ježem škodijo tudi podnebne spremembe. Med zimo namreč spijo, toda zaradi zimskih otoplitev se vedno pogosteje prebujajo iz zimskega spanja, s prebujanjem pa porabijo veliko energije. Zelo verjetno je tudi, da se bodo lačni prebudili, ker hrane ne bodo našli, pa bodo od lakote in hladu umrli. Zato so podnebne spremembe zanje vedno bolj naporne in škodljivo in zato je vedno bolj ključno, da jim poskušamo pomagati.

Če želite ježu pomagati, ampak ne veste kako, je pravi naslov Zavetišče za divje živali Golob, ki je edino zavetišče za male divje in eksotične živali v Sloveniji, pojasnjuje Društvo Jež – naš vrtni prijatelj. Če so nedosegljivi, lahko poskusite poklicati tudi razna društva za zaščito živali, ki vam bodo dala napotke ali vas vsaj usmerila k nekomu, ki bo znal pomagati.

Na Društvu za osvoboditev živali pojasnjujejo tudi, da so ježki zaščitene prostoživeče živali. To pomeni, da jih je prepovedano nadlegovati in posegati v njihovo življenje, saj je zanje zelo stresno, če se jih ljudje dotikajo. Izjema je, če se znajdejo v nevarnosti npr. če se zataknejo v ograjo. Če je ježek videti bolan, pa potrebuje obisk veterinarja. Jasen znak, da se jež ne počuti dobro, je, če je zunaj na Soncu. Ježi se namreč ne sončijo, čez dan spijo. Če jih vidimo na Soncu, potrebujejo pomoč, ker so ali zelo lačni ali bolni.