Odbor DZ za delo je danes brez glasu proti potrdil predlog zakona, po katerem bo država pomagala delodajalcem, ki zaradi pandemije koronavirusa ne morejo zagotavljati dela vsaj 30 odstotkom zaposlenim hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo. Ukrep bo veljal tudi za samozaposlene.

Delavec na čakanju maksimalno tri mesece

Namen zakona, ki se bo po sprejetem dopolnilu imenoval zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, je ohranitev čim več delovnih mest v spremenjenih razmerah na trgu, ki so ali bodo posledica izbruha novega koronavirusa, je povedal resorni minister Janez Cigler Kralj in dodal, da gre za prvi ukrep, verjetno bodo sledili dodatni.

Delodajalci bodo morali delavcem, ki jih bodo napotili na čakanje na delo, izplačati 80 odstotkov nadomestila plače, ki je povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih. Pri tem bo delodajalec kril 60 odstotkov, država pa 40 odstotkov teh 80 odstotkov nadomestila. Delavec bo lahko na čakanje napoten največ za tri mesece.

Do pomoči ne bodo upravičeni dolžniki

Delodajalec bo lahko pravico do delnega povračila nadomestil plače uveljavil le enkrat in največ za tri zaporedne mesece. V šestih mesecih po izteku ukrepa ne bodo smeli odpuščati. Do pomoči ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, ki so kršili delovno zakonodajo ali ki so v postopku zaradi insolventnosti.

Do 80 odstotkov nadomestila plače bodo upravičeni tudi delavci, ki bodo morali biti po odločbi ministra za zdravje v karanteni, bo pa v tem primeru plačilo v celoti krila država.

Samozaposleni z odlogom plačila prispevkov za april maj in junij

Odbor je sprejel več dopolnil, s katerimi je med drugim med upravičence vključil samozaposlene ter jim omogočil odlog plačila socialnih prispevkov za april, maj in junij letos za dve leti.

Več članov odbora se je zavzelo za to, da bi se samozaposlenim te prispevke odpisalo ali se jih polovico odpisalo, za polovico pa odložilo plačilo. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Robič je povedala, da je zaenkrat predlagan odlog, da pa se bodo o pomoči samozaposlenim, ne le glede prispevkov, še usklajevali.

Predlog, da se državna pomoč pretopi v lastništvo delavcev

Miha Kordiš (Levica) je menil, da bi morali pomoč države pogojevati s tem, da bi podjetja po krizi izboljšala položaj delavcev; med drugim je predlagal, da bi se državna pomoč pretopila v lastništvo delavcev oz. delavskih zadrug. V Levici so se zavzeli za to, da bi bila podpora na voljo vsem institucijam, tudi tistim, ki ne delajo za trg. Kordiš je opozoril, da v veliko podjetjih delo poteka, ne da bi zaposlene ustrezno zaščitili pred okužbo. Ocenil je tudi, da je kriza z virusom pokazala, da trenutna organizacija gospodarstva ni vzdržna, družbo pa čaka še recesija in podnebni “zlom”.

Matjaž Han (SD) je ob Kordiševem pozivu k ustavitvi proizvodnje opozoril, da nekatere dejavnosti morajo delovati, sicer država ne funkcionira. Je pa treba delavce ustrezno zaščititi, kar je med drugimi poudaril tudi minister. Več članov odbora je poudarilo, da bi bilo treba delavce, ki sedaj delajo, ustrezno dodatno nagraditi.

Soniboj Knežak (SD) je ocenil, da je pogoj, da prejemniki pomoči šest mesecev po obdobju ukrepa ne bodo smeli odpuščati, prestrog, saj da nihče ne ve, kako bo takrat delovalo gospodarstvo, npr. avtomobilska industrija, na katero je vezano veliko slovenskih podjetij.

Do določenih posledic bo kljub temu prišlo

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je dejal, da so ukrepi v tem zakonu namenjeni temu, da delovna mesta ne bodo utrpela prevelike škode, pri tem pa je ocenil, da bo do določenih posledic vseeno prišlo. Pripravljajo tudi druge ukrepe, med drugim z ministrstvom za finance usklajujejo rešitve, s katerimi bi podjetjem kompenzirali izpad prihodkov, ter ukrepe za zagon gospodarstva po zdravstveni krizi.

Odbor je s sprejemom dopolnil pustil člene odprte, tako da jih bodo do izredne seje DZ lahko še dopolnili. Kot je namreč dejala Janja Sluga (SMC), so dobili veliko predlogov različnih deležnikov, ki jih je treba še proučiti in morebiti vključiti v zakon.

Predloge so med drugim posredovali različni zavodi in organizacije, ki so v zelo različnih položajih, kar se tiče financiranja, delovanja na trgu, trenutnega izpada prihodka, je dejala Sluga in ocenila, da bi jih težko postavili na skupni imenovalec v tem zakonu. Zato je predlagala, da bi resorji, pod katere spadajo te organizacije, pripravili vsak svoje ukrepe za društva, zavode ipd., ki spadajo v njihovo pristojnost.

STA