Pred pro bono dnevom detektivske dejavnosti, ki ga obeležujemo v soboto, detektivi danes ponujajo brezplačne nasvete v zvezi z izvajanjem detektivske dejavnosti ter predstavljajo poklic. V letošnjih pro bono dnevih v prostorih detektivske zbornice na vprašanja odgovarja 12 detektivov.

“V pro bono dnevu je nekaj zanimanja predvsem za kakšne fizične osebe, recimo, ko sprašujejo za reševanje kakšne problematike doma, bodisi delitve premoženja in skrbništva nad otroki. Nekaj je tudi povpraševanja mladih ljudi, ki se odločajo za ta poklic in jih zanima več o tem,” je za STA povedala direktorica Detektivske varnostne agencije Bernarda Škrabar Damnjanović.

V Sloveniji zanimanje za detektivsko dejavnost z leti narašča. Skozi zgodovino je bilo v stroki zaposlenih okoli 90 ljudi, trenutno pa je detektivov točno 100, je poudarila Škrabar Damnjanović. “Od tega pa velja prav posebej poudariti, da nas je 39 žensk in 61 moških. Na to sem prav posebej ponosna, ker tako spadamo v sam svetovni vrh. Sicer je razmerje v poklicu približno 20 odstotkov žensk in 80 odstotkov moških, pri nas pa smo to presegli,” je poudarila.

Osredotočajo se na preventivo in kurativo

Poklic detektiva se medtem osredotoča na preventivo in kurativo. V okviru prve se najpogosteje ukvarjajo s strateškim reševanjem korporativnih varnostnih izzivov in sestavljanjem določenih protokolov ter pravilnikov za strano, ki tako iz podjetja prepreči odtekanje pomembnih informacij.

Kurativni del dejavnosti je medtem osredotočen na reševanje obstoječih težav, ki se pojavijo v podjetju. Po besedah Škrabar Damnjanović se podjetja tako na njihovo agencijo najpogosteje obrnejo, ko sumijo, da zaposleni odtujujejo bodisi material ali artikle, ki jih podjetje proizvaja, zaupne informacije delijo s konkurenco, na delovnem mestu uživajo alkohol ali prepovedane droge in ne upoštevajo konkurenčne klavzule. Zbrano dokazno gradivo delodajalci nato uporabijo za sprožitev ustreznih postopkov zoper delavca.

“Z razvojem pa se spreminja tudi delo detektiva, saj moraš imeti posodobljena znanja o razvoju tehnike in tehnologije,” je še dodala. Poklic pa vključuje tudi ogromno sodelovanja z odvetniki, psihologi, forenzičnimi psihologi, poligrafisti in strokovnjaki računalništva. “Gre za ogromen diapazon znanj, ki jih po mojem mnenju in izkušnjah en sam človek ne more obvladati, zato je sedanjost in prihodnost resnega preiskovalnega posla v preiskovalnih timih, ne v posameznikih,” izpostavlja Škrabar Damnjanović.

Svetujejo, da se najema člane zbornice

Na detektivski zbornici strankam medtem svetujejo, da detektiva najamejo potem, ko se prepričajo, ali je zares član zbornice. Tisti, ki ni, namreč ni detektiv in po zakonu ne sme opravljati detektivskih storitev. V Sloveniji je sicer tudi nekaj takšnih oseb in gospodarskih družb, ki detektivske storitve ponujajo brez pooblastil, kar je nezakonito, so zapisali na spletni strani zbornice.

Pro bono dan detektivske dejavnosti, in sicer 21. oktober, letos poteka že šesto leto. Na ta dan je leta 1994 potekala ustanovna skupščina, na kateri je bila ustanovljena Detektivska zbornica RS.