Generalnemu direktorju Pošte Slovenije Marku Cegnarju in članu poslovodstva – delavskemu direktorju Janezu Zidarju se bosta v začetku letošnjega leta pridružila nova člana poslovodstva Marko Rems in Ivana Vrviščar, ki ju je nadzorni svet imenoval za petletno mandatno obdobje. Marko Rems bo mandat nastopil 9. 1. 2023, Ivana Vrviščar pa 1. 2. 2023. Dosedanja člana poslovodstva mag. Karmen Lebe Grajf in Sebastijan Gostenčnik sta podala odstopni izjavi in jima je 31. 12. 2022 prenehal mandat člana poslovodstva.
Diverzifikacija portfeljev poštnih operaterjev se nadaljuje
“Skupina Pošta Slovenije se, podobno kot večina evropskih operaterjev in logistov, srečuje s hitrimi spremembami navad in potreb uporabnikov storitev, rastočimi zahtevami za omilitev podnebnih sprememb, pospešeno digitalno transformacijo poslovanja, visokimi zahtevami regulatorja glede obsega in kakovosti univerzalne storitve, motenimi dobavnimi verigami zaradi ukrajinske vojne, izzivi konkurenčnega trga. Na njeno poslovanje vplivajo tudi razmere v poslovnem okolju, povezane z energetsko krizo in visoko inflacijo ter naraščajočimi stroški poslovanja,” sporočajo na Pošti Slovenije.
Diverzifikacija portfeljev poštnih operaterjev po svetu se, kot sporočajo na Pošti, nadaljuje z veliko hitrostjo: paketi nadomeščajo pisma – v Evropi in Severni Ameriki pisma predstavljajo že več kot polovico prihodkov.
V letu 2023 je (ob upoštevanju omenjenih dejavnikov) načrtovana nadaljnja rast Skupine Pošta Slovenije, predvsem na področju paketnih in logističnih storitev. Ključna v prihodnje bo še večja učinkovitost poslovanja ter izboljšanje kvalitete storitev, s ciljem zagotavljanja najvišjih standardov kakovosti. Poudarek bo tudi v prihodnje namenjen trajnostnemu razvoju.
“Poslovanje razvijamo v okviru petih strateških stebrov: logistične storitve, paketi, pisma (z direktno pošto), IT-rešitve in prodaja na mreži. Naši ključni projekti bodo tudi v prihodnjih letih usmerjeni v širjenje prostorskih in transportnih kapacitet za paketno-logistično dejavnost (povečanje in ureditev površin logističnih centrov in ter nekaterih logističnih in dostavnih pošt, povečanje voznega parka, najemniških kapacitet ter alternativnih dostavnih in izročilnih točk), nadaljnjo informatizacijo poslovanja (podporni in logistični procesi), avtomatizacija (umestitev naprav za usmerjanje pošiljk, nadgradnja paketnih usmerjevalnikov), digitalizacijo (nadaljnji razvoj virtualnega poštnega okenca, dodatne funkcionalnosti paketnih storitev) ter skladiščno opremo. Pošta Slovenije bo nadaljevala tudi z integracijskimi aktivnostmi Skupine Pošta Slovenije in Skupine Intereuropa,” še pojasnjujejo na Pošti Slovenije.
Sedež družbe ostaja v Mariboru
Pošta Slovenije je z odvisnimi družbami v Skupini Pošta Slovenije poleg Slovenije prisotna na vseh trgih zahodnega Balkana in ima cilj postati vodilni ponudnik celovitih logističnih storitev na območju JV Evrope.
“Kot že navedeno, bodo v letošnjem letu ključne investicije v širitev prostorskih in transportnih kapacitet, trajnostno poslovanje ter nadaljnjo informatizacijo, digitalizacijo in avtomatizacijo poslovanja. Širili bomo mrežo paketomatov, najprej za dodatnih 76 na skupaj 100 paketomatov, nato pa še naprej, širimo tudi dostavne in logistične pošte po Sloveniji. Na segmentu IT-rešitev načrtujemo vlaganja v širitev podatkovnih centrov. Prav tako z rastjo paketnih pošiljk in logističnih tovorkov širimo transportne kapacitete – vozni park dvoslednih vozil (vključno z e-vozili) trenutno šteje preko 1.500 vozil. Na področju zelene logistike sodelujemo v pilotnih in evropskih projektih ter pospešeno vlagamo v e-vozni park (do konca leta 2022 je zrasel na 16 %, do leta 2025 ciljamo na prek 30 %), polnilno infrastrukturo, sončne elektrarne in energetsko učinkovitost objektov,” še pojasnjujejo.
Navkljub številnim sedežem velikih družb v Ljubljani, na Pošti zaenkrat vendarle ne razmišljajo o selitvi v Ljubljano.
Število pogodbenih pošt se bo povečevalo
Trenutno število pogodbenih pošt v Sloveniji je 168, kar predstavlja ca. 35 % delež vseh pošt v Sloveniji. V skladu s potrjenim strateškim razvojnim programom Skupine Pošta Slovenije, katerega del je tudi strategija omrežja, je planirana nadaljnja reorganizacija poštne mreže v smislu povečevanja števila pogodbenih pošt. Na ta način ohranjajo število pošt in pokritost ter visoko dostopnost omrežja za uporabnike.
“S pogodbenimi poštami nudimo uporabnikom poštnih storitev enake storitve, kot na ostalih poštah, torej celotno univerzalno poštno storitev predpisane kakovosti, kot tudi druge komercialne storitve, po katerih stranke povprašujejo, kot so bančne storitve, storitve plačilnega prometa, prodaja poštnega blaga ipd. Ob tem pa imajo pogodbene pošte praviloma tudi daljši delovni čas. Pogodbene pošte so del poštne mreže Pošte Slovenije, ki jih upravljajo pogodbeni partnerji in so enakovredna organizacijska oblika kontaktne točke (tj. pošte) ostalim poštam v poštni mreži. Na ta način Pošta Slovenije torej ne zapira poštnih poslovalnic in ne krči poštne mreže,” razlagajo.
Zapiranje manjših pogodbenih poslovalnic zaenkrat ni načrtovano, lahko pa se bo zaradi spremenjenih okoliščin v nadaljnem obdobju kakšna manjša pogodbena poslovalnica tudi zaprla, kar je trenutno težko napovedati. Sicer pa zasledujemo cilj, da uporabnikom čim bolj olajšamo dostopnost do poštnih storitev – s kombinacijo lastnih poštnih poslovalnic, pogodbenih poslovalnic, pogodbenih prevzemnih mest, paketomatov, paketnikov, avtomatiziranih enot za oddajo in sprejem pošiljk PS 24/7 in alternativnih kontaktnih točk (kot so npr. bencinski servisi).
Pogodbene pošte so v tujini že dlje časa uveljavljene in uporabniki so jih zelo dobro sprejeli. V veliko evropskih državah delež pogodbenih pošt presega 90 odstotkov vseh pošt (npr. Nemčija 99,9 %, Velika Britanija 97 %, Avstrija 76 %, Nizozemska 99 %). Tudi izkušnje z vzpostavljanjem pogodbenih pošt zadnjih 10 let v Sloveniji so zelo dobre, pojasnjujejo na Pošti, saj že vrsto leto uspešno poslujejo.
