Pred enim letom je Rusija začela svojo invazijo na Ukrajino. Posledice vojne je še danes mogoče čutiti na skoraj vseh področjih življenja. Vojna je povzročila ogromen šok v svetovnem gospodarstvu, zlasti na energetskih in živilskih trgih, kar je zmanjšalo ponudbo in dvignilo cene na ravni, katere še nismo videli. V primerjavi z drugimi gospodarskimi regijami je bilo evrsko območje še posebej občutljivo na gospodarske posledice ruske invazije na Ukrajino. To je predvsem zato, ker je območje evra zelo odvisno od uvoza energentov, ki je leta 2020 predstavljal več kot polovico porabe energije v območju evra. Poleg tega je bila Rusija pred vojno ključni dobavitelj energije za evrsko območje. Rusija in Ukrajina sta imeli tudi veliko vlogo pri uvozu hrane in gnojil v evrsko območje pred začetkom ruske invazije.
Na splošno je evro območje zelo odprto gospodarstvo, zaradi česar je občutljivo na motnje na svetovnih trgih in v vrednostnih verigah. Vojna je močno prispevala k inflacijskim pritiskom, ki so nastajali v območju evra med okrevanjem po pandemiji, in dvignila potrošniške cene, zlasti energije in hrane. Konflikt med Ukrajino in Rusijo ima velike posledice tudi za slovensko gospodarstvo. Slovenija, ki je odvisna od trgovine z obema, se sooča z izzivi, ki jih prinašajo sankcije in omejitve na mednarodni ravni.
Inflacija in energetska kriza
Rusija je pomemben trg za slovensko izvozno industrijo, predvsem za proizvodnjo avtomobilov, farmacevtskih izdelkov in strojev. Zaradi sankcij in zmanjšanja povpraševanja se je izvoz v Rusijo močno zmanjšal, kar je prizadelo nekatere slovenske izvoznike. Ukrajina pa je pomembna za slovensko gospodarstvo predvsem kot tranzitna država za plin in nafto, ki potujeta v Evropo. Z zaprtjem plinovoda zaradi konflikta med Rusijo in Ukrajino so se pojavile oskrbovalne težave v nekaterih delih Evrope, kar je vplivalo na ceno plina in druge energente ter posledično na stroške proizvodnje v Sloveniji. Poleg tega so sankcije, ki jih je uvedla Evropska unija proti Rusiji, vplivale tudi na poslovanje slovenskih podjetij, ki so bila vključena v posle z Rusijo. Nekatera podjetja so morala iskati nove trge, kar je bilo v mnogih primerih težko, saj so se soočila z visokimi trgovinskimi ovirami in drugimi težavami. Čeprav so učinki konflikta na slovensko gospodarstvo resni, pa se Slovenija še vedno lahko zanaša na druge trge in izvozne priložnosti
Najbolj so se posledice dotaknile gospodinjstev, ki se soočajo z izjemno visokimi cenami prehrane, goriva in ogrevanja. Od junija 2022 naprej je bila letna inflacija v Sloveniji okoli 10 odstotkov ali več, vrhunec je dosegla julija in avgusta z 11 odstotki. K letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač ter energentov. Cene blaga so bile medletno v povprečju višje za 11,5 odstotka, cene storitev pa za 7,7 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,5 odstotka, trajno blago za 8,2 odstotka in poltrajno blago za 3,8 odstotka..
Posledice vojne so imele izjemno velike posledice za slovensko gospodarstvo
Svet na Kanalu A je poročal, da je konflikt v Ukrajini močno vplival na slovensko gospodarstvo, prizanesel ni niti malim, srednjim ali velikim podjetjem. Pri malih podjetij so se posledice najbolj poznale na manku steklenih kozarcev za čebelarje in steklenic za mikropivovarje. Vojna v Ukrajini je močno prizdela dobavo, nekatera slovenska podjetja so namesto prozornih steklenic začela uporabljati zelene.
Kmete so prizadele višje cene krmil za živino in mineralnih gnojil, zaradi konflikta pa naj bi imeli izjemno drago spomladansko in jesensko setev ter nizke odkupne cene žit v poletnem in jesenskem času. Poglavitna gospodarska posledica vojna, s katero se še soočajo v gospodarstvih po svetu je energetska draginja. Zaradi dviga cen energentov so bila proizvodna podjetja primorana ustaviti svojo proizvodnjo; v Sloveniji je tako svoje peči ugasnilo podjetje Talum, so še povedali na Svetu na Kanalu A.
