Danes se začenja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost kolesarjev. Lani je na slovenskih cestah umrlo 14 kolesarjev, kažejo podatki Agencije za varnost prometa RS. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč kolesarjev so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil prednosti ter nepravilna stran in smer vožnje.
Po besedah direktorja agencije za varnost prometa Igorja Velova želijo z akcijo opozoriti na upoštevanje prometnih pravil, odgovornejše vedenje kolesarjev v cestnem prometu in dokaj nizko kulturo udeležencev v cestnem prometu. Med cilji akcije je zmanjšanje števila mrtvih in huje poškodovanih kolesarjev za 20 odstotkov ter povečanje uporabe čelade za 20 odstotkov.
Statistika kaže, da so bili kolesarji v minulem letu udeleženi v 7,4 odstotka vseh prometnih nesreč v Sloveniji.
Predstavljali so 12 odstotkov smrtnih žrtev in 14,3 odstotka poškodovanih v prometnih nesrečah. Delež kolesarjev med vsemi žrtvami je zadnja leta približno enak, a presega 10 odstotkov, kar je meja bolj varnih držav. Za 12 odstotkov pa se je povečalo število tistih, ki so utrpeli hude poškodbe, bilo jih je 222. Prav tako se je povečalo število prometnih nesreč z udeležbo kolesarja. Lažje poškodbe je v prejšnjem letu dobilo 976 kolesarjev, opozarjajo v agenciji.
Glede na starost so najbolj ogroženi starejši kolesarji.
Med poškodovanimi z 68,8 odstotka prevladujejo moški, kar kaže na njihovo večjo ogroženost, verjetno pa tudi na večjo izpostavljenost in večje število moških kolesarjev. Med kolesarji, ki so lani umrli v prometnih nesrečah, jih je bilo 66 odstotkov starejših od 45 let. V skupini otrok do 14. leta starosti so na agenciji našteli eno smrtno žrtev. Osem otrok do 14. leta je bilo huje, 84 pa lažje poškodovanih.
Okoli 85 odstotkov prometnih nesreč kolesarjev se je zgodilo znotraj naselij. Nesreče, v katerih so bili med smrtnimi žrtvami kolesarji, so v zadnjih petih letih v več kot 60 odstotkih povzročili kolesarji.
V minulem letu se je število alkoholiziranosti kolesarjev, ki so povzročili prometno nesrečo, znižalo.
Zmanjšale so se tudi posledice teh prometnih nesreč, saj noben kolesar ni umrl. Skupen delež alkoholiziranih kolesarjev kot povzročiteljev prometnih nesreč sicer znaša okoli devet odstotkov, primerljiv je z deležem voznikov motornih vozil.
Med kolesarji, ki so bili udeleženci prometnih nesreč ter utrpeli hude ali smrtne poškodbe, jih je le okoli 30 odstotkov nosilo čelado. Delež se v zadnjih petih letih ni pomembno spreminjal, so zapisali na agenciji za varnost prometa.
STA