Sladkor v tekoči obliki je najbolj škodljiva oblika kalorij. RTV Slovenija je pred nekaj časa poročal, da so mladostniki v svetovnem vrhu po količini popitih sladkih pijač: 15-letni fantje v povprečju popijejo po 6,4 dcl, dekleta pa celo 7,1 dcl sladkih pijač dnevno. S tem v telo vnesejo več kot 2 kilograma sladkorja mesečno. Gre za sladkor, ki je povsem nepotreben, odvečen, škodljiv.
Posledice prekomernega uživanja sladkorja v tekoči obliki so debelost, diabetes 2. tipa, srčno-žilne bolezni in zmanjšanje kostne gostote. Kalorične energije, ki jo pridobimo v obliki sladkih pijač organizem ne zazna dovolj dobro, pri čemer so posledice manjši občutek sitnosti, porušeno uravnavanje apetita in povečan nadaljnji vnos energije.
Alarmantno stanje na terenu
Časnik Dnevnik je pred nekaj časa poročal, da Slovenija z 11,6 odstotka zaužite hrane iz nasičenih maščob skupaj z ostalimi razvitimi državami krepko presega zgornjo dovoljeno mejo količine, ki ne poslabšuje zdravstvenega stanja. Na drugi strani Slovenci zaužijejo premajhen delež sadja in zelenjave in previsok odstotek soli, ki s 14,3 grama na dan za moške in 11 gramov na dan za ženske krepko presega zgornjo dovoljeno dnevno mejo petih gramov.
Indeks telesne mase, antropološka mera, ki je definirana kot telesna masa v kilogramih, deljena s kvadratom telesne višine v metrih pove, kakšno telesno težo ima posameznik. Pri odraslemu, ki ima normalno oziroma zdravo telesno težo indeks znaša med 18,5 in 24,9, pod 18,4 pomeni podhranjenost, nad 25 pa prekomerno telesno težo. Indeks telesne mase nad 30 pa pomeni debelost. Po izračunih britanskega Imperial Collegea povprečni indeks telesne mase v Sloveniji znaša 27,42 za moške ter 26,58 za ženske, kar državo skupaj s Češko Republiko, Španijo in Veliko Britanijo uvršča med najbolj rizične razvite države.
Dnevnik je prav tako poročal, da izračuni OECD kažejo, da je v Sloveniji čezmerni telesni teži in debelosti podvrženih kar 32 odstotkov fantov ter 23 odstotkov deklet v starosti od 5 do 17 let, kar državo poleg ZDA, Nove Zelandije, Italije in Grčije uvršča v sam vrh razvitih držav po prevalenci debelosti med mladimi.
Uvedba davka v Sloveniji
V Sloveniji je v preteklosti že potekala debata o vpeljavi davka na sladkor in sladila, vendar odločitev o tej obliki davka nikoli ni prišla pred poslance v državnem zboru. Časopis Mladina je pred nekaj leti poročal, da na ministrstvu za finance enako kot na ministrstvih za zdravje in za kmetijstvo menijo, da je prostovoljna zaveza proizvajalcev za zmanjšanje količine dodanega sladkorja v pijačah in živilih veliko učinkovitejša rešitev kot vpeljava davka na sladkor.
Denarna sredstva, ki bi z uvedbo novega davka prišla v državno blagajno bi morala biti investirana v javno zdravje prebivalcev, in v spodbujanje zdravja ljudi, ki je ključnega pomena za dolgo in zdravo življenje.
Primeri iz prakse
Najbolj znan »davek na sladkor« prihaja iz Združenega kraljestva. Dajatev za industrijo brezalkoholnih pijač (SDIL) ali “davek na sladkor” je dajatev, ki se uporablja za brezalkoholne pijače, proizvedene ali uvožene v Združenem kraljestvu, ki vsebujejo dodan sladkor. Napovedan je bil marca 2016 in je začel veljati aprila 2018.
Raziskave kažejo, da je davek na sladke pijače vsako leto preprečil več kot 5000 primerov debelosti med dekleti v zadnjem razredu osnovne šole. Strokovnjaki pod vodstvom Univerze v Cambridgeu so analizirali vpliv davka na sladkor in ugotovili, da je davek povzročil, da so proizvajalci brezalkoholnih sladkih pijač preoblikovali svoje pijače tako, da vsebujejo manj sladkorja. Raziskovalci so spremljali tudi spremembe v stopnjah debelosti pri otrocih med letoma 2014 in 2020 in primerjali, kaj bi se zgodilo, če dajatev ne bi bila uvedena. Podatki so pokazali, da ima davek na sladkor merljiv učinek na stopnjo debelosti pri starejših dekletih, kar je povzročilo 8-odstotno zmanjšanje debelosti v 6. letu, kar je preprečilo 5234 primerov debelosti na leto samo v tej skupini.
Študija Univerze v Oxfordu pa je pokazala, da se je v Veliki Britaniji med letoma 2015 in 2018 skupna količina prodanega sladkorja v brezalkoholnih pijačah znižala kar za 30 %, kar pomeni približno 4,6 g sladkorja dnevno na prebivalca manj.
Loading ...
