Gre pravzaprav za neke vrste davek za podjetja na fotokopiranje avtorskih del. Pri tem pa nihče ne preverja, ali podjetja res kopirajo avtorska dela ali ne – merilo je posedovanje fotokopirnega stroja ali najemanje storitev fotokopiranja pri zunanjih izvajalcih, piše Časopis Slovenec.

S podpisom te pogodbe podjetje pridobi dovoljenje za fotokopiranje avtorskih del v okviru dovoljenja in omejitev iz skupnega sporazuma (za interno uporabo) ter pod pogojem plačila avtorskega honorarja v skladu s tarifo, ki je dogovorjena s skupnim sporazumom. SAZOR je kolektivna organizacija, ki ima od sredine leta 2007 dovoljenje Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov za književna, dramska, publicistična, znanstvena in tehnična dela, učbenike, fotografije ali ilustracije.

Tudi šole in vrtci plačujejo nadomestilo za fotokopiranje

V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so pojasnili, da obveznosti plačila tarife ni bilo mogoče preprečiti, saj je pravica reproduciranja temeljna in izključna materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja.

Tudi šole in vrtci že leta plačujejo nadomestilo za fotokopiranje avtorskih del na osnovi sporazuma, ki je bil sklenjen leta 2016. Dogovorjena letna tarifa v sporazumu za šole je 2,074 evra na učenca in dijaka bruto. Ni torej merilo, koliko in kaj šole fotokopirajo, temveč, koliko učencev ali dijakov imajo. Na podoben način bodo avtorski honorar plačevala tudi podjetja – glede na število zaposlenih.

Zavezanci za plačilo so vse pravne in fizične osebe z najmanj eno zaposleno osebo, ki so organizirane kot gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik in opravljajo pridobitno dejavnost in posedujejo napravo za fotokopiranje ali jo najemajo ali fotokopiranje naročajo pri zunanjem izvajalcu. Vsi zavezanci bodo pozvani k sklenitvi pogodbe, ki jo morajo skleniti najpozneje v enem mesecu od poziva SAZOR-ja.

Pavšalno nadomestilo je odvisno od števila zaposlenih in stopnje izobrazbe zaposlenih – bolj izobraženi delavci naj bi namreč potrebovali več strokovnega gradiva.

Sporazum zavezance razvršča v tri tarifne razrede, znotraj katerih je določena višina avtorskega honorarja, ki ga bodo podjetja morala poravnati enkrat letno. Za leto 2022 bo honorar znašal 50 odstotkov predvidene tarife in se bo postopno zviševal do 100 odstotkov plačila v letu 2024, piše Časopis Slovenec .

Za mikropodjetja, ki imajo do deset zaposlenih, bo letni prispevek znašal štiri do 12 evrov (štiri evre, če ima manj kot 30 odstotkov zaposlenih z višjo izobrazbo (višješolsko ali visokošolsko izobrazbo), šest evrov, če ima višjo izobrazbo od 30 do 40 odstotkov zaposlenih, in 12 evrov, če ima višjo izobrazbo več kot 40 odstotkov zaposlenih).

Podjetja z 11 do 50 zaposlenimi bodo (prav tako glede na število zaposlenih z višjo izobrazbo), plačevala 19, 27 ali 57 evrov letno. Podjetja z 51 do 250 zaposlenimi bodo plačevala 75, 108 ali 320 evrov letno. Podjetja z 251 do 500 zaposlenimi bodo dobila račun za 150, 220 ali 675 evrov letno. Obveznosti podjetij s 501 do 1000 zaposlenih bo znašala 236, 334 ali 1062 evrov letno. Podjetja z nad 1000 zaposlenimi pa bodo odštela 273, 390 ali 1365 evrov.

Pri tem se ne bo preštevalo dejanskega števila zaposlenih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, temveč so podjetja razdeljena v tarifne razrede glede na dejavnost, ki jo opravljajo.

Nizka tarifa se obračuna za dejavnosti z deležem zaposlenih z višješolsko in visokošolsko nižjim od 5 odstotnih točk od povprečja; srednja tarifa za dejavnosti z deležem zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo do +/- 5 odstotnih točk od povprečja in visoka tarifa za dejavnosti, v katerih je delež zaposlenih z višješolsko in visokošolsko izobrazbo višji od 5 odstotnih točk od povprečja, pojasnjujejo na spletni strani GZS.

Popusti na plačilo obveznosti

Podjetja, ki bodo hitro pristopila k sklenitvi licenčne pogodbe, bodo dobila popuste in sicer je podjetje, ki pristopi k sklenitvi licenčne pogodbe v enem mesecu od poziva Združenja SAZOR, upravičeno do 20 odstotnega znižanja na tarifo. Prav tako enak popust dobi podjetje, ki to stori v treh mesecih od začetka opravljanja dejavnosti in licenčno pogodbo v celoti izvršuje.

Dodatno je določen tudi popust za poročanje o uporabi avtorskih del. Podjetje na poziv Združenja SAZOR po dogovoru sporoča podatke o fotokopiranih avtorskih delih z izpolnjevanjem tipskih obrazcev, ki jih podjetju posreduje Združenje SAZOR, in sicer v obdobju in na način, ki ga v pozivu opredeli Združenje SAZOR. Podjetje je v tem primeru upravičeno do 10 odstotkov znižanja na tarifo.

V kolikor podjetje zaradi predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa ne morejo opravljati svoje dejavnosti ali jo opravljajo bistveno omejeno, se dogovori izjema od obveznosti plačevanja honorarja po skupnem sporazumu za čas veljavnosti tovrstnih ukrepov. V tem primeru se tarifa za to obdobje ne plačuje, piše Časopis Slovenec .

Kako se je mogoče plačilu izogniti?

Plačilu se bodo podjetja izognila le, če bo zastopnik podjetja z lastnoročno pisno izjavo, podano pod materialno in kazensko odgovornostjo, potrdil, da podjetje ne poseduje naprave, ki omogoča fotokopiranje, da tovrstne naprave nima v osnovnih sredstvih, da je ne najema oziroma z njo nikakor ne razpolaga. Pa tudi, da podjetje storitev fotokopiranja ne najema pri zunanjih izvajalcih.

V tem primeru se lahko zgodi, da bo podjetje dobilo obisk SAZOR-ja. Sporazum namreč določa, da mora podjetje, ki izjavi, da nima fotokopirnega stroja, in podjetje, ki ne sklene licenčne pogodbe o plačilu nadomestila, SAZOR-ju omogočiti preverjanje na kraju samem.

SAZOR bo v tem primeru poslal pisni poziv, podjetje pa bo moralo v osmih dneh od prejetega pisnega poziva omogočiti predstavniku SAZOR-ja, ki se bo izkazal s pooblastilom, pregled poslovnih prostorov. Tak način plačevanja nadomestila za fotokopiranje avtorskih del v gospodarstvu pozna sicer večina držav EU.

SAZOR bo nato zbrana sredstva delil imetnikom avtorskih pravic. Od zbranih avtorskih honorarjev se pred delitvijo odbijejo stroški poslovanja združenja, ter sredstva za namenske sklade, če so le ti oblikovani, so zapisali v Pravilih združenja SAZOR GIZ o delitvi zbranih avtorskih honorarjev.

Do avtorskih honorarjev so v skladu s temi pravili upravičeni upravičenci in člani združenja in tuje kolektivne organizacije, ki imajo sklenjene dvostranske sporazume za repertoar varovanih del. V bazi del je zaenkrat vpisanih 227.813 del in 1.367 imetnikov.