Kot je dejal Veselinovič, ne more in noče pristati na pogoje, s katerimi predstavnik vlade izsiljuje plačilo za javno službo. Zaposleni na STA pristojne pozivajo k ureditvi razmer. Dogajanje je sprožilo številne odzive.

Leto dni brez državnega financiranja

STA že celo letošnje leto opravlja javno službo brez državnega financiranja. Manjkajoča sredstva je doslej pokrivala med drugim s prodajo terjatev in iz donacijske kampanje Za obSTAnek. A ker državna sredstva predstavljajo približno polovico vseh njenih prihodkov, se je znašla pred finančnim zlomom.

Po sestanku pri predsedniku republike Borutu Pahorju v začetku septembra sta se Veselinovič in direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija dogovorila, da bosta poskušala uskladiti pogodbo, v kateri bi dorekli podrobnosti in s tem omogočili vnovično vzpostavitev financiranja javne službe. A je Veselinovič danes sporočil, da so bili pogovori neuspešni.

Vlada pogojuje

Pogodba, ki jo je predlagala vladna stran, bi med drugim pogojevala višino in način obračunavanja nadomestila za javno službo po principu štetja novinarskih prispevkov in fotografij ter predpisovala njihove dolžine v odstavkih, veljala pa bi celo za nazaj. Pogodba bi tako “nasilno spremenila uspešen poslovni model STA, zmanjšala našo tržno dejavnost, prihodke in s tem število zaposlenih. In predvsem: prikrila bi do zdaj neplačan dolg do STA, ki ga država dolguje na podlagi zakona,” je nanizal Veselinovič.

Pogodba, ki jo je predlagala vladna stran, bi med drugim pogojevala višino in način obračunavanja nadomestila za javno službo po principu štetja novinarskih prispevkov in fotografij ter predpisovala njihove dolžine v odstavkih, veljala pa bi celo za nazaj.

Ob tem je spomnil, da je tudi vrhovno sodišče ugotovilo zakonsko določeno dolžnost države, da mora mesečno plačevati javno službo STA. “To je dolžna letos storiti tudi brez pogodbe, pa smo se o njej kljub temu pogajali. Žal se je izkazalo, da gre le za novo obliko namernega zavlačevanja z vedno novimi zahtevami,” je zapisal Veselinovič.

“Verjamem, da bodo z mojim umikom nastale razmere, ko se bo še dodatno izbistril odnos vlade do STA. V osnovi je pri sporu vlade z STA ves čas šlo za njen odnos do neodvisnosti medijev in za poskus podrejanja agencije,” je ocenil in dodal, da pri teptanju novinarske avtonomije ne bo sodeloval.

Pogoji za novinarsko delo niso sprejemljivi

Da predlog pogodbe vladnega urada vsebuje pogoje, ki za novinarsko delo niso sprejemljivi, menijo tudi predstavniki zaposlenih. Uredniški kolegij, zastopstvo uredništva, svet delavcev in Sindikat novinarjev STA so v skupnem pisnem odzivu na informacijo o odstopu direktorja zapisali, da obžalujejo, da v pogajanjih med vodstvom STA in vladnim uradom za komuniciranje ni prišlo do dogovora, ki bi zagotovil zakonsko določeno financiranje javne službe in zagotovil tudi z zakonom zajamčeno institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA.

Kaj se bo zgodilo z agencijo?

Pričakujejo, da bodo odgovorni urgentno razrešili položaj agencije in to na način, da bo spoštovana zakonodaja in ohranjena institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost STA. Vsakršnim poskusom pritiskov na novinarsko delo bodo tudi v prihodnje odločno nasprotovali.

Urbanija je Veselinovičev odstop ocenil kot svojevrstno presenečenje in tvitnil, da se zdi, da Veselinovič ni imel iskrene želje, da bi podpisal pogodbo in uredil situacijo na STA. Ker ni bilo več argumentov, zakaj ne podpisati pogodbe, je raje odstopil, je zapisal na Twitterju. Trdi namreč, da mu je Ukom praktično ugodil v vseh njegovih zahtevah, razen v tistih, ki da so v očitnem nasprotju z zakonom.

Sklicana bo nujna seja nadzornega sveta

Predsednik nadzornega sveta STA Mladen Terčelj je po Veselinovičevem odstopu napovedal, da bo sklical nujno sejo nadzornega sveta, na kateri bodo preučili nastale razmere, “saj bo treba najti rešitev za nadaljnje vodenje in obstoj družbe STA“. Veselinovič sicer meni, da je rešitev na dlani: plačilo vlade na osnovi zakonskih obveznosti.

Odzivov je veliko

V Društvu novinarjev Slovenije ocenjujejo, da je nasilje, ki ga doživljajo novinarji STA zadnje leto dni s strani vlade, nezaslišano in je nedopusten poseg v medijsko svobodo. Rešitev vidijo v tem, da vlada začne spoštovati svoje zakonske obveznosti, novo vodstvo STA pa mora biti vseskozi branik novinarske avtonomije in profesionalnega novinarskega dela.

Tudi v Sindikatu novinarjev Slovenije zahtevajo, da vlada nemudoma izpolni pretekle zapadle obveznosti, začne financirati javno službo STA ter omogoči nemoteno in stabilno izpolnjevanje obveznosti do zaposlenih. Če vlada tega ne bo storila, bodo začeli priprave na stavko, so napovedali.

V Združenju novinarjev in publicistov pa odstop Veselinoviča, do katerega so bili pogosto kritični, vidijo kot priložnost, da Ukom in STA dosežeta dogovor o nadaljnjem financiranju. To pa mora biti takšno, da agenciji omogoča nemoteno poslovanje v trenutnem obsegu, hkrati pa omogoči tudi povišanje plač, menijo.

Odzvalo se je tudi Evropsko združenje tiskovnih agencij in izrazilo zaskrbljenost za prihodnost agencije, ki da se je znašla v skoraj tragični in nadvse zaskrbljujoči situaciji.

Odzvalo se je tudi Evropsko združenje tiskovnih agencij in izrazilo zaskrbljenost za prihodnost agencije, ki da se je znašla v skoraj tragični in nadvse zaskrbljujoči situaciji. Poudarili so, da pravo neodvisno novinarstvo ne more uspevati pod pritiski katerekoli vrste in še enkrat pozvali slovensko vlado, naj obnovi financiranje STA.

Predsednik republike Borut Pahor želi, da vlada čim prej poišče način za financiranje STA. Kot je dejal, ta pomembna medijska institucija opravlja edinstveno poslanstvo agencije. Meni, da mora tudi ta okoliščina dodatno vplivati na odločevalce, da strnejo vsa svoja znanja in politično voljo, da to čim prej uredijo.

Poslanka SDS Mojca Škrinjar upa, da se bo z Veselinovičevim odstopom končala saga o STA. Upa tudi, da bo novi direktor začel izpolnjevati pogodbo in uredbo, ki zagotavlja financiranje STA ter da bo ta delovala v skladu z zakonom in potrebami Slovenije.

Odzvali so se tudi v večjem delu opozicije in ob tem opozorili na pomen neodvisnosti medijev. Vlado so pozvali k spoštovanju zakonodaje in napovedali, da bodo v DZ vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ ter v sklepu zahtevali, da vlada takoj izpolni svojo zakonsko obveznost do STA.

Dogajanje spremljajo tudi v Evropi. V Evropski komisiji so obžalovali poslabševanje položaja in izrazili zaskrbljenost, slovensko vlado pa so znova pozvali k odločnemu ukrepanju za zagotovitev neodvisnosti in ustreznega financiranja agencije.

O odstopu pišejo tudi tuji mediji, med drugim tuje tiskovne agencije, nekatere izpostavljajo tudi vpliv na medije, ki ga ima premier Janez Janša.

STA