Z iztekom veljavnosti uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki je veljala do konca septembra minulega leta, so od 1.oktobra 2020 v državi sproščene cene vseh pogonskih goriv, tudi 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, ki ju je pred tem regulirala vlada. Trgovci lahko od tedaj naprej sami določajo cene, ki jih je mogoče spremljati na spletnem portalu goriva.si.
Za liberalizacijo se je vlada, kot so tedaj pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov. Ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov bi lahko v naslednjih 10 letih prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov. Eden izmed teh je načrtovan tudi v Mariboru na Pobrežju, pri trgovini Hofer.
Nazadnje sta bili ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva regulirani 22. septembra, ko sta obstali pri enem evru za liter.
Zaradi prehoda na t. i. zelene tehnologije in posledično znižanja porabe naftnih derivatov vlada pričakuje, da bi v naslednjih desetih letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar bo najverjetneje povzročilo dvig marže s strani naftnih distributerjev, so pred časom pojasnili.
Cene za liter 95-oktanskega bencina se danes večinoma gibljejo okrog 1,04 evra, cene za liter dizla pa okrog 1,09 evra za liter, je razvidno iz spletne strani goriva.si.
OMV in Petrol pozdravljata spremembe, v ZPS kritični
OMV Slovenija in Petrol sta popolno deregulacijo cen pozdravila. V obeh so za naš medij poudarili, da “gre za normalizacijo razmer, s katero bodo potrošniki dobili večjo možnost izbire.”
Kritični pa so že od vsega začetka v Zvezi potrošnikov Slovenije. Potrošniki si po njihovem mnenju od sprostitve cen naftnih derivatov na vseh bencinskih servisih po njihovi oceni lahko obetajo le višje cene. “Vlada ni upoštevala posebnosti trga, na katerem imata dva ponudnika močno prevladujoč tržni delež, na nekaterih območjih pa konkurence praktično ni,” so opozorili.
Odzivi na liberalizacijo so torej mešani, dilema je predvsem, ali bo to vodilo v nadaljnjo rast cen, na kar opozarjajo tudi v ZPS. A vlada je varovalko pred to bojaznijo vgradila v zakon, saj bi lahko v tem primeru uporabila ukrep kontrole cen. To bi bil izreden ukrep, ki naj bi trajal največ eno leto, v utemeljenih primerih pa bi sklep lahko obnovila.