Predsednica republike Nataša Pirc Musar pri pomilostitvah deluje skladno z zakonom, so sporočili iz njenega urada. Doslej je odločala o 27 pomilostitvah, od tega je ugodila le štirim prošnjam. Pirc Musar je dodala, da je zloraba migracijske problematike in težkih osebnih zgodb z namenom poceni pridobivanja političnih točk zavržno dejanje.
Predsednica se je s tem odzvala na izjave poslanca SDS Branka Grimsa, ki je na današnji novinarski konferenci dejal, da je Pirc Musar pomilostila “že tretjega obsojenega tihotapca migrantov” in jo pozval, naj te odločitve pojasni. Po Grimsovem mnenju namreč Slovenija s tem daje sporočilo, da bodo ujeti kriminalci oproščeni.
Pri odločanju o pomilostitvah se predsednica vedno opira tudi na mnenje komisije za pomilostitve, ki jo sestavljajo vrhunski strokovnjaki Nataša Posel, Mile Dolenc in Dragan Petrovec, so dodali v njenem uradu.
Zloraba migracijske problematike zavrženo dejanje
Pomilostitev je akt milosti, ki ga poznajo vse demokratične države, osnova kazenskega prava ter penološke stroke pa je resocializacija obsojencev po prestani zaporni kazni. Predstavlja del priprave zapornika na normalno življenje v družbi. Če zapornik na podlagi strokovnih mnenj izkazuje pripravljenost, da postane zgleden državljan že pred iztekom kazni in vseh stranskih sankcij, je pomilostitev smiseln ukrep, so zapisali.
Tudi pri zadnji pomilostitvi avstrijske državljanke Ozgur Dogan se je predsednica za ta korak odločila po soglasnem pozitivnem mnenju vseh treh članov komisija, in sicer zaradi posebnih osebnih okoliščin obsojenke, ki je glavno kazen že prestala, sama pomilostitev pa se nanaša le na stransko kazen.
“Ob tem predsednica republike poudarja, da je zloraba migracijske problematike in težkih osebnih zgodb v populistične namene z namenom poceni pridobivanja političnih točk zavržno dejanje,” so zapisali.
Izrečene pomilostitve nikakor ne ogrožajo varnosti prebivalk in prebivalcev Slovenije. Varnost v državi zagotavljajo pristojne institucije, in ne posamezne poslanske skupine v DZ. Vsaka pomilostitev je, ne glede na zagrešeno kaznivo dejanje, neizogibno povezana z obsojenimi posamezniki s kriminalno preteklostjo. Če te ne bi imeli, potem pomilostitve tudi ne bi potrebovali, so zapisali.
Pomilostitve v izjemnih okoliščinah
Pomilostitev se torej uporablja v izjemnih okoliščinah in restriktivno, če so v konkretnem primeru na strani storilca podane okoliščine, ki jih sodišče v okviru sojenja na podlagi zakona ni moglo upoštevati, so pa v korist obsojenca, ali okoliščine, ki nastanejo po tistem, ko je kazen že izrečena in je sodba pravnomočna, v nekaterih primerih glavna kazen tudi že prestana, in če obstajajo okoliščine, ki narekujejo milejši odnos do storilca. Pomilostitev je predsedničina diskrecijska pravica, zato ni vezana na mnenja oziroma predloge, ki jih v pomilostitvenem postopku podajo pristojni organi, ji pa pomagajo pri sprejetju odločitve, so dodali.
“Migracije so bile in bodo tudi v prihodnje stalnica, zato je pomembno, da se z njimi soočamo na odgovoren in človeški način,” so zapisali v uradu. To vključuje spoštovanje mednarodnih konvencij in sporazumov ter sodelovanje z drugimi državami pri iskanju trajnih rešitev. Kot družba se moramo osredotočiti na iskanje konstruktivnih rešitev, ki temeljijo na dialogu, sodelovanju in spoštovanju človekovih pravic. “Populistično izkoriščanje migracijske problematike nas le razdvaja, škodljivo je za družbeno tkivo naše države in ne prispeva k trajnim rešitvam,” so opozorili.
