V zadnjem tednu smo doživeli nenavadno raznolikost vremenskih razmer. Najprej smo bili deležni hladnega zraka iz severnega tečaja, kar je nekje povzročilo celo sneženje, nato pa se je v kratkem času vreme popolnoma obrnilo, saj smo prejeli topel zrak iz severne Afrike, poroča Svet24.
Vetrovi so prinesli s seboj puščavski prah
Ta nenaden obrat je posledica velike količine hladnega zraka, ki se je premikal proti vzhodu in jugu Atlantika, kar je povzročilo močne južne vetrove nad osrednjim in vzhodnim delom Sredozemlja. Ti vetrovi so lahko prinesli s seboj puščavski prah, ki smo ga opazili v zadnjih dneh. Pesek se dvigne nad puščavo zaradi lokalnih viharjev, nato pa ga zračne mase pripeljejo nad naše kraje in celo do baltskih držav.
Koncentracije prahu so bile pri nas visoke, primerljive s tistimi, ki so bile opažene marca pred štirimi leti. Tokratni prah je prišel iz Sahare, medtem ko je bil prah v času pandemije iz azijskih puščav, kar je izjemna redkost. Matija Klančar, strokovnjak ARSO, je v podcastu napovedal, da bomo po zelo toplih začetkih aprila, zaznamovanih z poletnimi temperaturami in saharskim prahom, verjetno doživeli hladnejše obdobje. Zato je priporočil, da za zdaj še ne pospravljamo zimske garderobe.
Kemijska analiza je razkrila, da gre predvsem za mešanico alumosilikatov, železovih oksidov, kremena in soli, kar je tipična sestava peska, ki nastane s preperevanjem silikatnih kamnin. V pesku so tudi nečistoče, kot so pelod, diatomeje in drugi organski delci naravnega ter antropogenega izvora, večinoma lokalnega izvora. To je pojasnil geolog Bojan Ambrožič, ki je pesek analiziral s pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa v Centru odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije.
Ambrožič dodaja še eno zanimivost za ljubitelje gora. Zaradi temne barve puščavskega peska, ki absorbira več svetlobe kot okoliški sneg, se taljenje ledenikov v Alpah močno pospešuje.
