Pahor je spomnil, da so bili Primorci pred 100 leti proti volji pahnjeni iz domovine. Čas do 2. svetovne vojne je zaznamoval fašizem, ki je skušal vzeti našim dedkom in očetom jezik, kulturo, identiteto. Ampak temu so se postavili po robu in bili pri tem enotni, je pojasnil.
“Primorci smo se postavili proti fašizmu enotni, partizanski boj smo sprejeli kot boj za našo nacionalno osvoboditev in tako se je zgodilo, da smo po naši volji, z našim uporom, lahko po 2. svetovni vojni prišli znova v okvir matične domovine,” je povzel predsednik republike.
Enotni Primorci so tako prišli nazaj pod domovino, enotni Slovenci pa so leta 1991 ustanovili lastno državo. Nauk teh obdobij za današnji čas negotovosti in nepredvidljivosti pa je, da bomo toliko lažje in toliko uspešneje premagali krizo, kolikor bolj bomo sodelovali med seboj, ne glede na to, kako različni smo si. Praznik je v tem smislu vedno priložnost, da se spomnimo, da nas veliko stvari povezuje in da nas veliko manj stvari ločuje, je še poudaril Pahor.
Spomin na pridružitev matičnemu narodu
Ankaranski župan Gregor Strmčnik, ki se je tudi udeležil srečanja, se je ob tej priložnosti zahvalil Pahorju tako za njegovo prisotnost na sobotni osrednji slovesnosti v Ankaranu kot tudi za današnji sprejem. Posebej za današnji praznik so kulturni program pripravili učenke in učenci Osnovne šole in vrtca Ankaran.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini praznujemo v spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe leta 1947, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu.
