Zaradi pomanjkljivosti javnega potniškega prometa je Ministrstvo za infrastrukturo prejšnji teden v javno obravnavo dalo predlog zakona o javnem potniškem prometu. S predlogom naj bi bilo zagotovljeno povečanje števila potnikov in učinkovitost javnega potniškega prometa.
Ministrstvo izvaja projekt integriranega javnega potniškega prometa že od leta 2007. S pomočjo projekta naj bi bili zagotovljeni pogoji za poenostavitev uporabe javnega prevoza in cenovne dostopnosti storitev javnega potniškega prometa.
Leta 2019 so bile s spremembo o prevozih v cestnem prometu uveljavljene posamezne določbe za vzpostavitev integriranega sistema javnega potniškega prometa. Vendar na ministrstvu ugotavljajo, da je za učinkovito in celostno integracijo potrebno celoviteje spremeniti obstoječo zakonodajo.
Kaj zajema predlog?
Na ministrstvu so se odločili pripraviti nov zakon, ki bi bil podlaga za optimizacijo organizacije in upravljanja javnega prevoza. S predlogom bi bil sistem nadgrajen.
Cilji so integracija virov financiranja javnega potniškega prometa, dopolnitev sistema enotne vozovnice in uvedba razvejanega omrežja prevoznih storitev z vzpostavitvijo intermodalnih prestopnih točk.
S tem predlogom se določa tudi ustanovitev upravljavca javnega potniškega prometa, organiziranega kot družba z omejeno odgovornostjo in z ustanoviteljem Republiko Slovenijo.
Predlog zakona spreminja obstoječi sistem financiranja javnega potniškega prometa tako, da se na enotnem računu zbira in upravlja z vsemi viri financiranja javnega potniškega prometa, ki se za financiranje gospodarske javne službe v državni pristojnosti zagotavljajo na državni in lokalni ravni ter iz zasebnih virov.
Premalo potnikov, neustrezna postajališča in zastarela vozila
Število potnikov javnega prevoza v Sloveniji z leti neprestano pada. Tako se z javnim prevozom opravi le 4,5 odstotka potovanj. Kar 84 odstotkov vseh prevoženih kilometrov in 68 odstotkov potovanj pa se opravi z osebnim avtomobilom.
Vzrokov za tako stanje je več. Osebni avtomobili so v Sloveniji cenovno dostopni širši javnosti, povečalo se je tudi število deljenja prevozov.
Nezadostno razvita pa je tudi povezanost javnega prevoza, zlasti je premalo intermodalnih prestopnih točk. Železniške prevozne storitve niso zadosti pogoste, čas potovanja je nekonkurenčen in vozni redi med sabo niso usklajeni.
Ni uveljavljene enotne vozovnice za uporabo več načinov prevoza s strani različnih operaterjev. Postaje, postajališča in prestopne točke ne ustrezajo varnim in udobnim zbirališčem, dostopa in možnosti prestopanja ter ne vsebujejo zadostnih informacij.
“Vse navedeno onemogoča uveljavitev javnega potniškega prometa kot atraktivne, stroškovno učinkovite in primerljive alternative oblike prevoza,” so izpostavili na ministrstvu.
