Ideja o univerzalnem otroškem dodatku v Sloveniji se je pojavila že večkrat, mnenja o njej pa so precej različna in deljena. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že nekaj časa preučujejo možnosti uvedbe univerzalnega otroškega dodatka, o čemer bo tekla debata tudi v prihajajočih tednih. Eden od ciljev ministra Janeza Ciglerja Kralja v tem mandatu je, da bi otroški dodatek naredili bolj univerzalen, njegovo višino pa bolj predvidljivo.

Ena bistvenih neznank, ki povzročajo negotovost pri načrtovanju družinskih proračunov je, da je težko izračunati kolikšen znesek bo pripadel kateremu od otrok.

“Kar zadeve otroški dodatek si minister želi, da se otroški dodatek kot ukrep družinske politike bolj približa univerzalnosti. Ena bistvenih neznank, ki povzročajo negotovost pri načrtovanju družinskih proračunov je, da je težko izračunati kolikšen znesek bo pripadel kateremu od otrok. Gre tudi za vprašanje, ali je prav, da npr. četrti otrok prejme manjši znesek kot prvi,” so za Maribor24.si pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vsak otrok je za državo investicija

Minister v zvezi s tem še poudarja, “da je za državo vsak otrok investicija – vsakdo nosi enak potencial, da si bo v prihodnosti ustvaril življenje, plačeval davke, soustvarjal našo družbo,” so še dodali. Trenutno na ministrstvu delajo različne preračune, vsak poseg v ta sistem mora namreč biti dobro premišljen.

Pred časom so sicer za Maribor24.si povedali, kakšni bi lahko bili možni načini ureditve otroškega dodatka v prihodnje. V razpravi so bile naslednje možnosti:

  • Enak znesek otroškega dodatka (enotni otroški dodatek) za vse otroke do 18 let
  • Znesek otroškega dodatka se povečuje s starostjo otroka (npr. ena višina za otroke od 0-6 let, druga višina za otroke od 6-15 let in tretja višina za otroke od 15-18 let).
  • Znesek otroškega dodatka je višji za vsakega nadaljnjega otroka v družini.
  • Kombinacija 2 in 3 (zneski so višji za vsakega nadaljnjega otroka v družini in se povečujejo tudi s starostjo otroka).

Njihove aktivnosti so tako v prvi vrsti usmerjene v debirokratizacijo sistema uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Cilj tega je, da se naredit sistem bolj pregleden, enostaven in uporabniku prijazen.