Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so letos zaznali porast primerov mišje mrzlice, to pa se odraža tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov. Prvi primer te bolezni so pri nas zabeležili že daljnega leta 1954.
V Sloveniji so letos potrdili že 213 primerov mišje mrzlice. Na območju Upravne enote Maribor so letos dve okužbi potrdili v občini Hoče-Slivnica, eno pa v Mestni občini Maribor. V preostalih občinah mariborske upravne enote primerov mišje mrzlice letos še niso beležili.
“Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih glodavcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka,” so pojasnili na NIJZ.
Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel
Bolezenski znaki se običajno pojavijo dva do štiri tedne po okužbi, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, mrzlico, močnim glavobolom in bolečinami v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se motnje vida, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Kasneje pride do nenadnega padca krvnega pritiska, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah in akutna odpoved ledvic.
Če zbolite z znaki, ki ustrezajo mišji mrzlici, poiščite zdravniško pomoč in zdravniku povejte, da ste bili izpostavljeni dejavnikom tveganja za okužbo z virusom mišje mrzlice.
V naravi ne posedajte na golih tleh
Na NIJZ so pripravili priporočila nasvete za preprečevanje okužb z virusom mišje mrzlice. Ključnega pomena je higiena.
Kaj storiti z večjimi količinami poginulih miši?
Naravna okolja, kjer bivajo glodavci in jih onesnažijo z urinom, blatom ali slino, predstavljajo vir okužbe za ljudi. Takšna okolja so predvsem kleti, drvarnice in na pol zapuščene hiše.
“Največkrat je vir okužbe aerosol, ki nastane ob pometanju, čiščenju ali delu v dalj časa zaprtih pomožnih prostorih, ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu,” so našteli na NIJZ. Poudarili so, da so zato mišji mrzlici posebej izpostavljeni kmetovalci in gozdni delavci.
Mrtve miši, okužene z virusom mišje mrzlice, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. Posameznega poginulega glodavca je zato treba zakopati, sežgati ali odložiti med preostanek komunalnih odpadkov. Večje količine poginulih miši je trega zapakirati v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrniti na Veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta.