Ker so smreke, ki rastejo po slovenskih gozdovih, manj košate in bolj skromne kot tujerodne vrste teh dreves, se marsikdo v decembru odloča na nakup lepših, tujih drevesc. Velja pa, da morajo biti vzgojna drevesa označena z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, s tako imenovano plombo. Nalepka dokazuje, da so drevesa pridobljena brez škode za gozd in je vpliv na okolje minimalen.
Po Zakonu o gozdovih lahko lastniki gozdov pridobivajo okrasna drevesa iz gozdov le na podlagi izdane odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. Po tem zakonu so okrasna drevesa posekana gozdna drevesa, namenjena za okras in praznovanje. Za okrasna drevesa neavtohtonih drevesnih vrst, ki so pridelana na namenskih površinah (drevesnice, dopolnilna dejavnost na kmetiji in podobno), ter za okrasna drevesca v lončkih ne veljajo določbe Zakona o gozdovih.
Plombe za označevanje okrasnih dreves v obliki samolepilne nalepke so letos roza barve z letnico 2022. Za okrasna drevesa, ki so pridobljena iz gozdov, so nalepke lahko izdane le skupaj z odločbo, ki se glasi na lastnika gozda. Za drevesa, pridobljena z namenskih površin za pridelavo okrasnih dreves in iz drugih gozdnih površin se število plomb vpiše na račun, izdan na lastnika zemljišča. Račun v teh primerih zamenjuje odločbo in je tako osnova za izdano število plomb.
Do 25 nalepk izda zavod lastniku gozda brezplačno
Vsa okrasna gozdna drevesa (avtohtona), zrasla oziroma pridobljena v Sloveniji, tudi tista, ki so pridobljena na namenskih površinah, morajo biti v skladu z zakonom pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Prodajalci okrasnih dreves morajo imeti izdane odločbe oziroma račune na prodajnem mestu. Zavod za gozdove Slovenije izda posameznemu lastniku gozda do 25 (petindvajset) plomb brezplačno. Do 25 brezplačnih plomb so upravičeni tudi lastniki drevesnic in drugih namenskih površin, razen če zaradi prodaje okrasnih dreves potrebujejo račun. Lokacija pridelave (k.o. in parcelna številka) mora biti zapisana na odločbi, dobavnici in na računu.
Tisa in navadna bodika sta zavarovani vrsti
Revirni gozdarji oziroma vodja krajevnih enot so dolžni ob izdaji odločb in nalepk zagotoviti, da bodo lastniki gozdov pridobivali okrasna drevesa po principih nege in varstva gozdov, skladno z usmeritvami, zapisanimi na izdanih odločbah. Tisa (Taxus baccata) in navadna bodika (Ilex aquifolium) sta zavarovani vrsti in se jih za okrasno drevje ne pridobiva iz gozdov, razen s posebnim dovoljenjem po 11. členu Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Jelko kot okrasno drevo je dovoljeno pridobivati iz gozda le tam, kjer se jelka dobro pomlajuje.
Zavod za gozdove Slovenije sicer priporoča naravna drevesca – naravne smreke kot darilo gozda vašemu domu (tako je navedeno na nalepki). Neavtohtone, gojene jelke so privlačnejše, saj so gojene na namenskih površinah, alternativa so tudi okrasna drevesa v loncu za večletno uporabo. »Umetna drevesa pa pri izdelavi in po koncu uporabe obremenjujejo okolje in jih ne priporočamo – tudi niso domače proizvodnje,« so povedali na zavodu za gozdove.
