V zadnjem času se soočamo s povečanim številom odpoklicev hrane, kar pri potrošnikih vzbuja skrb ter poraja vprašanje, ali je hrana, ki jo jemo, sploh še varna.

Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tako z nami delijo podatke o številu odpoklicev oziroma umikov, pri čemer je bilo v 2020 umaknjenih 106 izdelkov, v 2021 135 izdelkov, leto kasneje 124 izdelkov, v preteklem letu pa 133 izdelkov.

Čeprav višanje števila odpoklicev v zadnjih letih potrdijo tudi na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), pa poudarijo, da to ni pokazatelj manj varne hrane.

»Večje število zaznanih neskladij ne pomeni tudi večjega števila neskladnih živil, ampak kaže na boljši sistem izvajanja notranjega nadzora izvajalcev dejavnosti in uradnega nadzora,« poudarjajo.

Nekoliko večje število odpoklicev pojasnjujejo tudi sistemske spremembe oziroma kot pojasnijo na UVHVVR: »Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je oktobra 2023 na podlagi sklepa vlade spremenila protokol obveščanja potrošnikov. Od takrat dalje se na spletni strani Nevarni in neskladni izdelki objavljajo informacije o vseh neskladnih živilih, ne glede na to, ali predstavljajo tudi tveganje in ne glede na rok trajanja živila.«

Izboljšan nadzor, večja ozaveščenost potrošnikov, globalizacija trgovine z živili in spremembe zakonodaje so vse dejavniki, ki prispevajo k povečanemu številu odpoklicev oziroma k možnosti zaznavanja ter odkrivanja več nepravilnosti kot v preteklosti.

Prav zaradi odpoklicev hrana bolj varna, zakaj pa do teh sploh pride?

Čeravno odpoklici ne nakazujejo na manjšo varnost naše hrane, pa si pred naraščajočim številom odpoklicev ne moremo zatiskati oči. Zakaj se odpoklici oziroma umiki sploh zgodijo?

»Najpogostejši razlogi za umike oz. odpoklice so tako prisotnost različnih kemijskih dejavnikov tveganja (različna onesnaževala - težke kovine, mikotoksini, alkaloidi itd, ostanki pesticidov, aditivi in arome), mikrobioloških dejavnikov tveganja, neustreznega označevanja (npr. odsotnost navedbe alergenov, navodil za pripravo živila ipd.), prisotnost fizikalnih delcev – tujkov, neustrezna organoleptika (videz, vonj, okus, barva), prisotnosti neodobrenih gensko spremenjenih organizmov, novih živil,« pojasnjuje UVHVVR.

Čigava je odgovornost za varnost hrane?

Postavi se tudi vprašanje, kdo je za varnost hrane pri nas sploh odgovoren. Kot pojasnijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so za varnost hrane primarno odgovorni nosilci živilske dejavnosti, kar pomeni vsa podjetja in posameznike, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo, prodajo ali postrežbo hrane.

Slednji morajo dosledno vzpostaviti in izvajati sistem HACCAP, dodatno pa nadzor nad varnostjo hrane izvajajo tudi pristojne inšpekcijske službe.

Nosilci živilske dejavnosti morajo tako imeti v svojih postopkih opredeljen tudi postopek umika oziroma odpoklica, ki ga morajo sprožiti takoj, ko prejmejo informacijo o sumu na nevarno živilo oziroma ko prejmejo dokazilo o tem.

»Sledi obveščanje vseh v verigi, korak nazaj in korak naprej, z napotki glede ravnanja z živilom. O umiku in odpoklicu je treba obvestiti tudi potrošnike in pristojne inšpekcijske službe,« še dodajajo na UVHVVR.

Nadzor kot ključna varovalka

Pomemben del zagotavljanja varnosti naše hrane je tako tudi nadzor. Ta se v Sloveniji opravlja po rednem planu.

»Redni nadzor se izvaja tako v notranjosti države - od same pridelave pridelkov, njihove predelave, prevoza, in skladiščenja, do maloprodaje, vključno z obrati javne prehrane, kot tudi ob uvozu. Redni uradni nadzor se izvaja v obliki inšpekcijskih pregledov in vzorčenja,« pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin:

»Poleg rednega nadzora je določen delež kadrovskih in finančnih sredstev namenjen za izredne nadzore. Ti se izvedejo v primeru prijav strank, neskladnih rezultatov vzorčenja ali informacij iz različnih sistemov obveščanja EU.«

Kako vemo, da uživamo varno hrano?

Že res, da je na sistemski ravni za varnost hrane jasno poskrbljeno, a da bodo živila, ki jih sami postavljamo na krožnik, zares varna, lahko poskrbimo tudi potrošniki sami. Na UVHVVR svetujejo, da naj potrošniki vselej natančno preberemo označbe na živilih, pri tem pa naj bomo pozorni na alergene.

Poudarjajo še, naj upoštevamo navodila za shranjevanje in pripravo hrane, ob tem pa naj živila kupujemo pri registriranih nosilcih živilske dejavnosti, ne na obcestnih stojnicah ali od nepoznanih prodajalcev.

Dodajajo še, da lahko za varnost naše hrane poskrbimo tudi tako, da spremljamo informacije o odpoklicih hrane na spletni strani UVHVVR, slednje pa lahko najdemo tudi na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije, kjer za lažjo dostopnost in preglednost za potrošnike informacije o odpoklicih in umikih zbirajo na enem mestu.

Varna hrana – da, zaupanje potrošnikov – ne

Hrana je varna, so prepričani tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer pa poudarijo, da še vseeno obstaja prostor za izboljšave, predvsem na področju obveščanja potrošnikov o odpoklicih hrane.

»Potrošniki zgubljajo zaupanje v delovanje uradnih nadzornih organov države, kar se dogaja predvsem na račun pretekle ne-transparentne komunikacije in nekonsistentnega ter neažurnega poročanja o uradnih nadzorih trga ter morebitnih nepravilnostih,« namreč poudarjajo na ZPS.

Zveza potrošnikov Slovenije tako opozarja na pomanjkljivosti pri obveščanju potrošnikov o odpoklicih hrane. Trenutno sicer obstaja prej omenjena enotna vladna spletna stran, kjer so objavljeni vsi odpoklici, a na ZPS izpostavljajo težavnost dostopanja do teh informacij za povprečnega potrošnika, zato odpoklice z vladne strani sami povzemajo in objavljajo na svoji spletni strani.

Kaj storiti, če imate doma izdelek, ki je bil odpoklican?

Ko zaznamo obvestilo o odpoklicu izdelka, lahko ugotovimo, da imamo prav ta izdelek tudi sami doma. Kaj v tem primeru storiti? Ustaljena praksa predvideva, da ga je najbolje vrniti v trgovino, kjer smo ga kupili, ob tem pa je dobro vedeti, da imamo v zvezi z odpoklici potrošniki v Sloveniji tudi določene pravice, ki nam jih predstavijo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

  • Vračilo kupnine: Potrošniki imajo v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (ZVPot-1) pravico do vračila kupnine, če je bil izdelek odpoklican v 30 dneh od nakupa. V drugih primerih se o možnih rešitvah pogovorite s trgovcem.
  • Zamenjava izdelka: Trgovci lahko namesto vračila kupnine ponudijo možnost zamenjave odpoklicanega izdelka.
  • Odškodnina proizvajalca: Če je zaradi napake na živilu prišlo do telesne poškodbe ali okvare zdravja, lahko odškodnino uveljavljate pri proizvajalcu. Proizvajalec je odgovoren za škodo, če je ta nastala deset let od dneva, ko je blago z napako dal v promet.

Če je izdelek odpoklican v manj kot 30 dneh od vašega nakupa, lahko kot potrošnik v vsakem primeru zahtevate vračilo plačanega zneska.

Ob tem lahko nepravilnosti oziroma težave z varnostjo hrane prijavimo tudi sami – če zaznamo, da trgovec ni izločil odpoklicanih izdelkov ali pa nam ne prizna povrnitve kupnine oziroma zamenjave izdelka, lahko o tem obvestimo pristojne nadzorne organe na:

Potrošnik lahko odpoklican izdelek vrne celo v primeru, da ga je na primer že uporabljali ali deloma zaužili.

»Hrana ni vse manj varna, temveč ravno obratno«

»Na podlagi večjega števila objav o umikih in odpoklicih lahko potrošniki in javnost sklepajo, da je stanje na področju varnosti živil slabše. Sami menimo, da hrana ni vse manj varna, temveč ravno obratno,« zaključijo na UVHVVR:

»Večje število zaznanih neskladij namreč ne pomeni tudi večjega števila neskladnih živil, ampak kaže na boljši sistem izvajanja notranjega nadzora izvajalcev dejavnosti in uradnega nadzora. Na podlagi objavljenih informacij se notranji in uradni nadzor stalno nadgrajujeta. Del odgovornosti za bolj varna živila pa seveda leži tudi na končnem potrošniku, ki mora biti pri nakupu živil in pri ravnanju z njimi odgovoren in v primeru kakršnega koli suma o tem takoj obvestiti pristojne organe.«