Odnos vlade do zdravnikov je pišmeuhovski in totalitaren

Dr. Tina Bregant je zdravnica, univerzitetna predavateljica in svetnica v ljubljanskem mestnem svetu. V času prejšnje vlade je nekaj mesecev opravljala delo državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, nato je bila tam vodja kabineta. Je specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, zaposlena je kot pediatrinja in fiziatrinja.

Stavkate že deveti teden, zato se mi zdi pomembno, da vendarle razložite, zakaj zdravniki stavkajo?

"Bolniki si zaslužijo več (in ne manj) zdravnikov v Sloveniji, več časa naj jim nameni posamični zdravnik in naj tudi kakovostno in varno oskrbi pacienta, ne pa da se zaradi pomanjkanja osebja – in očitno tudi denarja (saj pravijo, da denarja za plače ni), kopja lomijo na hrbtih pacientov.Zato zdravniki danes stavkamo zato, da bo bolnik imel svojega zdravnika in da bo javni zdravstveni sistem obstajal tudi  jutri. Enostavno ne zmoremo več delati tako kot dosedaj. Delamo preveč in preveč odgovorno delo, da bi lahko na ta način nadaljevali. Osnovne plače zdravnikov so glede na doseženo izobrazbo in odgovornost nizke - precej nižje kot so plače primerljivo izobraženih v drugih javnih podjetjih (npr. v energetiki), kar marsikoga  odvrne od dela v ambulanti, ki pa je za bolnike zelo pomembno.Če hočemo obdržati zdravnike za bolnike, v javnem zdravstvenem sistemu, moramo urediti zdravstveni sistem in zdravnike ustrezno plačati."
 
Kakšni so glavni razlogi za stavko zdravnikov?

"Do sedanje stavke ne bi prišlo, če bi vlada uresničila svoje podpisane zaveze in če bi vsaj pričela z reformo zdravstva, ki bi bolnikom omogočila osebnega zdravnika, krajše čakalne vrste, boljše zdravstvene storitve.  Nič od tega se ni zgodilo, za bolnike je iz dneva v dan slabše. Poleg tega je minister in takratni podpredsednik vlade podpisal sporazum oktobra 2022, ki je določil, da bo Vlada do 1. 4. 2023 oblikovala ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja in ga do 30. 6. 2023 vložila v zakonodajni postopek. To se ni zgodilo. Ni reforme zdravstva, razmere za delo v zdravstvu so precej slabše. Zato sedaj stavkamo."

"Žalosti me"

 Kako komentirate odnos pristojnega ministrstva in vlade do zdravnikov?

"Odnos je podcenjujoč, saj očitno menijo, da nas lahko še vedno prinašajo okoli in da bomo kar prezrli njihovo odgovornost in podpisane zaveze. Odnos izgleda tudi pišmeuhovski, saj se obnašajo, kot da njhovi podpisi niso zavezujoči in so kot taki nič vredni.  Poleg tega pa me skrbi, da je izvedbeno ta odnos totalitaren: vpeljujejo odloke, s katerimi disciplinirajo in predpisujejo delo zdravnikov, čeprav je naše delo že urejeno - tudi zakonsko.

Najbolj pa me žalosti, ko nas sramotijo in dobesedno izganjajo iz Slovenije s pomočjo raznih nevladnih skupin. Na ta način povzročajo škodo ne le obstoječim zdravnikom, ampak tudi študentom in gimnazijcem, ki bi morda radi pomagali bolnikom, a se zaradi takšnega odnosa odločajo za druge poklice. Bolniki to gledajo in jim je težko, ker vedo, da potrebujejo zdravnike in da jih bodo zdravili edino zdravniki. Ne bo jih zdravila niti vlada, niti upokojeni funkcionarji ali režiserji in tudi ne medicinske sestre - če so te še tako srčne in pripravljene pomagati. To negotovost, strah pred izgubo varnosti zdravstvenega sistema in hkrati ustvarjanje nezaupanja v delo zdravnikov in zdravstvenih timov podpihujejo tudi nekateri mediji, kar ljudi dodatno spravlja v stisko in predstavlja plodna tla za naraščanje sovraštva med ljudmi. To je za vse nas zelo slabo. Želela bi si, da bi ljudje: bolniki, zdravniki in zdravstveni timi stopili skupaj in se zoperstavili takemu neprimernemu odnosu, ki nam vsem škoduje."
 

Kje bi morala katera stran popustiti, da bi lažje prišlo do dogovora?

"Po podpisu, ki je zavezujoč, in  ob dejstvu, da smo zdravniki  že potrpežljivo čakali več mesecev na izpolnitev zavez, ker smo razumeli, da se stvari ne da urediti čez noč,  zdravniki težko dodatno popustimo.Tudi splošno zaupanje v delo vlade je vedno manjše. Podobno kot mi ugotavljajo bolniki, ki so se v tem vmesnem času pričeli zatekati v vzporedni, privatni zdravstveni (zavarovalniški) sistem, ki željno čaka na nove zdravnike. Če te nekaj boli ali če imaš težavo, ne moreš čakati v nedogled. Vlada bi dejansko morala napeti vse sile, da obstoječe zdravnike zadrži v javnem sistemu. Če ne bo vlada ničesar ponudila (zaenkrat se niti ni pogovarjala na najvišjem nivoju z zdravniki), ali pa bo ponudila premalo in še to prepozno, potem bomo ostali brez javnega zdravstvenega sistema.Bojim se, da bo pri tem tempu in vsebini pogajanj vlade z zdravniki tako, kot je rekel dr. Korošec na zadnji avdienci pri cesarju: "Prepozno je, vaše veličanstvo. - Majestät, es ist zu spät." Ceno bomo plačali državljani: bolniki in tudi zdravniki."

Kakšne so težave, s katerimi se pacienti soočajo zaradi stavke?

"Zelo se trudimo, da bolniki stavko čim manj občutijo. Delamo v skladu z zakonodajo. Bolniki so tudi zelo razumevajoči, tako da marsikdo preloži pregled. Seveda pa to ne gre v nedogled. Upamo, da bo čimprej prišlo do dogovora, da bomo stavko lahko prekinili."

"V Avstriji si manejo roke"

Kakšne so potrebne spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu, da bi se preprečile podobne stavke v prihodnosti?

"Kljub temu, da državljani plačujemo veliko za zdravstvo – 5 milijard letno (ob upoštevanju pripojitve dopolnilnih zavarovanj obstoječemu fondu ZZZS iz leta 2023), nimamo osebnega zdravnika, ker so pogoji dela v zdravstvu postali nemogoči: pregledati moramo preveliko število pacientov, včasih hitimo od enega do drugega pacienta, niti roke nimamo časa stisniti ali pa prosimo, da se že vnaprej slečejo, da imamo čas res samo za pregled, kaj šele, da bi si vzeli razkošje časa – ki to ne bi smelo biti, da pacientu razložimo vse, kar bi si zaslužil.  Če ne bo reforme zdravstva, ki bo temeljila na razumevanju, da je dober javni zdravstveni sistem ne strošek, pač pa pomemben doprinos k blaginji državljanov in tudi BDP-ju države, se bodo stavke nadaljevale tako dolgo, dokler ne bo nikogar več, ki bi stavkal. Potrebno je spremeniti načina dela ZZZS vključno s plačilom storitev, posodobitvi plačnih modelov za zdravstvene storitve, spremembi  procesov dela v zdravstvu in z zavedanjem, da je za zdravstvene storitve najbolj ključen kader (v demografsko ogroženih populacijah je to ključen izziv) in da bolj kot dobavitelje potrebujemo zdravstveno osebje. Brez zdravnikov, ni zdravstva in ni medicine."

V Fidesu se bojijo množičnega bega zdravnikov v tujino. Kaj vi menite?

"Ta beg se že dogaja. V Avstriji si med našo stavko manejo roke . Že sedaj imajo skoraj še enkrat več zdravnikov na 1000 prebivalcev kot pri nas; za povrh pa je lani bilo pri njih zaposlenih 160 Slovencev – zdravnikov – tako piše v njihovem letnem poročilu; letos pa že 181. Morda se ne sliši veliko, a če bi teh 21 zdravnikov ostalo pri nas in imelo npr. 1500 opredeljenih pacientov, bi to pomenilo, da ima 31.500 ljudi osebnega zdravnika.

Poleg tega pa iz držav Balkana zdravniki ne prihajajo več k nam, ker so pri njih dvignili plače in spremenili davčno politiko, tako da so njihove neto plače zdravnikov ponekod celo višje kot pri nas."

Kako lahko Slovenija doseže bolj dostopen in kakovosten zdravstveni sistem za vse paciente?

"Potrebna je korenita reforma in ne majhni popravki, saj desetletja ni bilo potrebnih izboljšav. Zdravstveni sistem temelji na zastareli, več desetletji stari zakonodaji.  - zakonu o zdravstveni dejavnosti. Hkrati pa se je družba zelo spremenila in prilagodila tržnim zakonitostim, medtem ko so vzorci obnašanja v javnem sektorju ostali takšni kot v preteklosti.  Poleg tega je medicina napredovala: poznamo sodobna, celo genetska zdravljenja, ki so draga, a zelo uspešna; ljudje živimo precej dlje, a imamo ob tem tudi veliko kroničnih bolezni - s katerimi živimo, in ne umremo več zaradi njih. Zato je potreben širok, nacionalni konsenz, ki bo uskladil želje z možnostmi financiranja z boljšo organiziranostjo in optimizacijo procesov dela. Če sem pa povsem konkretna, pa je potrebno spremeniti osnovni zakon, razdeliti zakonodajne in upravljavske naloge, izenačiti status izvajalcev, prilagoditi procese ustreznim ravnem: na primarni ravni, kjer so ambulante je smiselna samoiniciativnost izvajalcev in upoštevanje zakonitosti trga, kar je tudi izvedljivo zaradi finančne dostopnosti, medtem  ko je na sekundarni in terciarni ravni bolnišnično delo finančno zahtevnejše, zahteva multidisciplinarnost, drugačne procese in organizacijo dela ter solidarnostni pristop. Potrebno je združiti upravljanje bolnišnic in skupne službe, vključno z enotnim naročanjem, postaviti v mrežo povezan, poenoten informacijski sistem po vertikali in horizontali, ki bi omogočal nadzor nad kakovostjo in izvedbo storitev ter nudil osnovo za upravljanje in nagrajevanje dela. Želim si tudi končno, po 50 letih spet kakšno pomembno investicijo v zdravstvu, ki bi postavila slovensko medicino ob bok drugim evropskim državam - npr. sodobno akademsko bolnišnico na ljubljanski obvoznici, z dostopom z vlaka, na prostem, da se lahko tudi širi s kampusom za študente zdravtsvenih ved in medicine ter sodobnimi inovativnimi biotehnološkimi podjetji.  Pri tem so nam lahko za zgled evropske države."

"Sistemski problem"

Eno od najbolj perečih vprašanj so čakalne dobe, ki bi jih morali urediti celostno, v okviru urejanja celotnega zdravstvenega sistema. Kako pa skrajšati čakalne vrste? Če bodo vaše zahteve sprejete, bo to pomenilo tudi skrajšanje čakalnih dob?

"Problem čakalnih vrst je kompleksen in zahteva več ukrepov. Vendar pa, če bodo zdravniki občutili, da jih državljani potrebujejo in spoštujejo njihovo delo, bodo delali bolj zavzeto. Če bo sistem nagrajevanja meritokratski in ne tako kot zdaj v javnem sektorju, pavšalno in po senioriteti, bodo storitve izvedene tako količinsko kot kakovostno bolje. Če bodo ljudje za vplačane prispevke vedeli, kaj dobijo oz. kaj jim nudi ZZZS, bo lažje. Sedaj namreč izgleda, kot da ZZZS na papirju nudi vse, v resnici pa marsikdo nima niti svojega osebnega zdravnika, kaj šele, da bi lahko izbral izvajalca zdravstvene storitve ali pa da bi pravočasno prišel do zamenjave kolena - ne glede na to, koliko prispevkov plača ZZZS. Ureditev in skrajšanje čakalnih vrst tako presega delo zdravnikov - gre za sistemski problem, ki ga je treba temu primerno tudi nasloviti."