EU je v sedmih dneh ruske vojne proti Ukrajini sprejela doslej najstrožje sankcije v svoji zgodovini, ki bodo po napovedih izjemno oslabile rusko gospodarstvo in industrijo, prizadele pa bodo tudi članice unije. Sankcije različno učinkujejo na članice unije, saj so gospodarsko različno tesno povezane z Rusijo. Največji vpliv se pričakuje v tistih državah, kjer je največja odvisnost od ruske energije, je povedal finančni minister Andrej Šircelj v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.

Slovenija ima dovolj rezerv, da pomaga gospodarstvu

Finančni ministri EU po Šircljevih besedah danes na izrednem virtualnem sestanku, sklicanem zaradi vojne v Ukrajini, niso govorili o nikakršnih številkah niti niso opravili primerjalne analize učinka sankcij proti Rusiji na članice unije, šlo je zgolj za izmenjavo mnenj.

Slovenija ima po ministrovih navedbah izredno robusten finančni sistem in dovolj rezerv, da pomaga gospodarstvu. “Gospodarstvo Slovenije je takšno, da bo zelo hitro našlo nadomestne trge in kupce,” je poudaril minister. Ob tem je zatrdil, da bo prizadetim gospodarskim sektorjem pomagala tudi država, zlasti pri odpiranju trgov.

V tem trenutku ni ocen, kaj dosedanja vojna in sankcije pomenijo za slovensko gospodarstvo. Vsekakor ruska agresija ne bo okrepila gospodarske rasti, bo pa učinek v Sloveniji veliko manjši kot v drugih državah, je dejal minister.

To po njegovih besedah kažejo prve analize finančnega ministrstva, je pa zelo veliko neznank. To je sedmi dan vojne, ne ve se, kako dolgo bo še trajala, kakšni bodo protiukrepi in kakšen bo dolgoročen učinek dosedanjih sankcij, je pojasnil Šircelj.

Zvišanje cen energije in hrane

Vojna v Ukrajini sicer po Šircljevih besedah pomeni tveganje zvišanja cen energije in hrane, kar bi vplivalo na inflacijo, zato se mora evropski finančni in gospodarski sektor na to pripraviti.

O učinku sankcij na rusko gospodarstvo, zlasti blokade rezerv ruske centralne banke, pa je Šircelj dejal, da je ruska centralna banka zvišala obrestno mero na 20 odstotkov, da je rubelj padel za 30 odstotkov ter da bo velik tudi učinek sankcij na celotno rusko družbo in predvsem finančni sistem in gospodarstvo. Rusija na srednji rok finančno tega pritiska ne more zdržati, sploh ne ob stroških, ki jih ima zaradi vojne. “Rusinje in Ruse čakajo težki časi,” je ocenil.

EU na pomoč z več sto milijoni evrov

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je sicer napovedal nadaljnje ukrepe v povezavi s kriptovalutami, da bi preprečili izogibanje sankcijam. Napovedal je tudi, da bo unija 600 milijonov evrov humanitarne pomoči Ukrajini najverjetneje sprostila sredi meseca.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek napovedala najmanj pol milijarde evrov humanitarne pomoči, ministri pa so danes govorili o 600 milijonih.

Prehranska varnost v Sloveniji medtem ni ogrožena

Kot je danes zagotovil slovenski kmetijski minister Jože Podgoršek pa prehranska varnost v Sloveniji ta trenutek ni ogrožena. Slovenija ima po njegovih besedah namreč dovolj tudi blagovnih rezerv, ga pa skrbijo dolgoročne posledice dogajanja v Ukrajini.

“Na podlagi vseh naših analiz in pogovorov z deležniki ugotavljamo, da prehranska varnost v Sloveniji ta trenutek ni ogrožena. Imamo dovolj ključnih surovin, nenazadnje tudi preko blagovnih rezerv, in na ta način zagotavljamo verjetno ključno oskrbo z žiti, v katerem delu smo najbolj odvisni od trgov Ukrajine in Rusije,” je danes novinarjem dejal Podgoršek.

Zagotovil je, da je Slovenija, kar se tiče žit, do letošnje žetve nekako surovinsko preskrbljena. Z območja Ukrajine in Rusije Slovenija uvaža tudi največ surovin za pridobivanje sončničnega olja.

“Tudi tu spremljamo zaloge pri naših ključnih deležnikih glede njihove zaloge. Situacija je izjemno stabilna in bo tako še nekaj časa,” je dejal minister.

Pojasnil je, da sta Ukrajina in Rusija na svetovnih trgih izjemno pomembni pridelovalki hrane, a sta bolj kot za slovenski pomembni za svetovni in evropski trg, saj skupaj na svetovnih trgih pridelata tretjino vse pšenice, ječmena, polovico sončničnega olja ter 17 odstotkov koruze.

Problem je negotovost glede dolgoročnih posledic

“V Sloveniji nas bolj kot prehranska varnost skrbijo dolgoročne posledice tega dogajanja v Ukrajini,” meni Podgoršek, saj se ne ve, koliko časa bo ta konflikt trajal in kaj bo prinesel za evropski in svetovni trg. “Zaradi negotove situacije smo že v petek na ministrstvu ustanovili krizno skupino, katere naloge so spremljanje tokov v verigi preskrbe s hrano, spremljanje stanja v blagovnih rezervah in predvsem komunikacija s deležniki,” je dejal.

Danes je sicer potekalo tudi izredno avdiovideo zasedanje ministrov EU za kmetijstvo o stanju in posledicah na kmetijskih trgih zaradi vojne v Ukrajini, na katerem so po Podgorškovih besedah ministri podprli vse napore za zagotavljanje hrane za Ukrajino na vojnih območjih. “Surovin je načeloma dovolj, prihaja pa do motenj v predelavi in dobavi,” je dejal.

Zaenkrat še ni ukrepov obvladovanja cen

“Skrb za povečanje cen repromateriala in hrane je zelo veliko, zato Evropska komisija še ni objavila odziva na povišane cene energije, saj je ravno v tem času prišlo do krize v Ukrajini,” je dejal minister. Komisija bo zdaj mnenje dopolnila, verjetno tudi z ukrepi za obvladovanje cen hrane.

Minister je povedal še, da se je komisija strinjala, da bo navezala stike z drugimi trgi, preko katerih bi Evropa lahko nadomestila pomanjkanje določenih surovin, ter da so ministri podprli takojšnjo aktivacijo mehanizma izrednih ukrepov za zagotavljanje varne preskrbe s hrano in prehranske varnosti v času kriz, navaja STA.