Slovenija

Obvezni prispevek dodatnega zdravstvenega zavarovanja naslednje leto preko 45 evrov?

Uredništvo , 23.06.23 ob 14:00

“Soočamo se z novo realnostjo. Stroški rastejo v nebo. Draži se ambulantno in bolnišnično zdravljenje, tudi na primarni ravni in v socialnih zavodih ter na področju zdravil. Vsi trendi bodo šli gor,” je opozoril Bešič Loredan.

Obvezni prispevek dodatnega zdravstvenega zavarovanja naslednje leto preko 45 evrov?

Ob pregledu trenutnega stanja in projekcijah, tudi v luči preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, bomo bo besedah ministra zato v najkrajšem možnem času morali poiskati dolgoročno vzdržno financiranje zdravstvenega sistema. “Tej nalogi se ne bomo mogli izogniti,” je poudaril.

V zdravstvu samo za temeljne storitve 370 milijonov manj

Uvodni del srečanja je bil namenjen predstavitvi trenutnega stanja in projekcij. Podatki so, kot je povzel minister, zaskrbljujoči. V prihodnjem letu bo v zdravstvu samo za temeljne storitve zmanjkalo 370 milijonov evrov, je dejal.

Nekaj projekcij je podrobneje prestavila direktorica urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Maja Bednaš. Kot je dejala, se število delovno sposobnih prebivalcev znižuje že dlje časa, v zadnjih 10 letih je padlo za 62.000, do konca desetletja se bo zniževalo za okoli 5000 na leto. V to projekcijo so že vključene projekcije priseljevanja tujih delavcev.

Najhujši pritisk na zdravstveno blagajno predstavljajo demografske spremembe

Zelo hitro se povečuje tudi skupina starejših od 65 let. Sredi devetdesetih let je bilo na 100 delovno sposobnih prebivalcev 22 starejših od 65 let, danes jih je 36,5, leta 2050 jih bo skoraj 60. Ravno pritisk demografskih sprememb je tisti, ki je največji na zdravstveno blagajno. Zdravstveni izdatki za posameznika namreč zelo hitro naraščajo po 50. letu, je dejala Bednaš.

Na Umarju so tudi primerjali nekatere razmere v zdravstvu s povprečjem EU in ugotovili, da so izdatki za zdravstvo “iz žepa” nižji kot v EU. Pri nas ti znašajo 2,4 odstotka in 3,3 odstotka v EU. Tako ocenjujejo, da je finančna dostopnost do zdravstvenih storitev v Slovenije relativno dobra, je pa zaskrbljujoče, da se izdatki iz žepi v skupi porabi gospodinjstev povečujejo, in to hitreje pri tistih, ki so to lažje privoščijo.

Po drugi strani si petina gospodinjstev z najnižjimi prihodki tega ne more privoščiti. “V tem segmentu so se zelo povečale neizpolnjene potrebe zaradi dolgih čakalnih dob,” je opozorila in dodala, da se poslabševanjem dostopnosti povečuje tudi neenakost v zdravstvu.

Izpostavila je še, da se je delež javnih izdatkov za zdravstvo v Sloveniji v zadnjih 20 letih povečal bistveno manj kot v povprečju EU, kjer se je ta delež najbolj povečal v najrazvitejših državah. “Na srednji rok vlaganja v odpornost zdravstvenega sistema zahtevajo povečanje javnih izdatkov za zdravstvo,” je dejala.

Rast izdatkov pa lahko zmanjša tudi dobro urejen sistem dolgotrajne oskrbe. Med možnimi odzivi na stanje na Umarju izpostavljajo še ukrepe za izboljševanje zdravstvenega stanja, spremembo v virih financiranja z uvajanjem mešanega modela financiranja in zmanjševanjem odvisnosti od prispevkov ter povečanje učinkovitosti sistema zdravstva in socialnega varstva.

Financiranje iz državnega proračuna ne bo dovolj

Mitja Čok z Inštituta za ekonomska raziskovanja pa je med drugim opozoril na naraščanje stroškov zaradi bolniških odsotnosti. Opozoril je tudi, da bo financiranje zdravstvenega sistema brez zasebnih sredstev težko, saj državni proračun ni neomejen.

Predstavil je nekaj izračunov ob napovedanem preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek in opozoril, da bo primanjkljaj, ki bi ga moral kriti proračun ob taki višini prispevka, kot je določena sedaj, vsako leto višji. Primanjkljaj pri 35 evrih bi tako znašal 88 milijonov evrov. Če bi se temu želeli izogniti, bi letos prispevek moral znašati 40 evrov, prihodnje leto pa skoraj 45 evrov.

STA