V Službi za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje Mestne občine Maribor so lani pripravili posodobljeno oceno ogroženosti mariborske občine zaradi potresa.
Štajerska prestolnica je sicer med potresno manj ogroženimi mesti v Sloveniji. Leži na območju potresne intenzitete VI in VII po dvanajststopenjski evropski potresni lestvici (EMS). To pomeni, da strokovnjaki na tem področju pričakujejo potrese največ te moči.
Potres intenzitete VII so na Agenciji Republike Slovenije za okolje opisali takole: “Večina ljudi se prestraši in zbeži na prosto. Stabilno pohištvo se lahko premakne iz svoje lege, številni predmeti padejo s polic. Mnoge dobro grajene navadne stavbe so zmerno poškodovane: majhne razpoke v stenah, odpadanje ometa, odpadanje delov dimnikov. Na starejših stavbah se lahko pojavijo velike razpoke v stenah in porušitve predelnih sten.” Potres te stopnje torej že lahko povzroča poškodbe pri ljudeh in na objektih.
To so viri nevarnosti ob potresu v Mariboru
Na mariborski občini so pripravili tudi seznam virov nevarnosti ob morebitnem močnejšem potresu v Mariboru. Povsem konkretno so našteli le dva objekta, ki bi lahko pomenila veliko nevarnost: to sta pregradi Jez Melje in Hidrocentrala Mariborski otok.
Nevarni bi bili seveda tudi številni drugi gradbeni objekti, predvsem v starem mestnem in starih vaških jedrih. Nevarni bi bili tudi komunalni objekti v cestnem telesu: mostovi, propusti, plinovodno in vodovodno omrežje. Vir nevarnosti bi lahko predstavljali tudi objekti kanalizacije: kolektorji, črpališča in čistilne naprave. Poškodovali in porušili bi se lahko elektroenergetski objekti in infrastruktura. V potresu bi se lahko sprožili plazovi in udori.
Uradna karta potresne nevarnosti Slovenije (vir: Agencija Republike Slovenije za okolje)
Mariborčani so se ustrašili podzemnega bobnenja
Arhivski zapisi kažejo, da na območju štajerske prestolnice v preteklosti večjih potresov ni bilo. “Na območju Maribora v preteklosti ne beležimo intenzivnejše potresne dinamike, zaradi česar območje uvrščamo med relativno potresno varno območje,” so strokovnjaki zapisali v oceni potresne varnosti Maribora.
Aprila 1895, ob velikem ljubljanskem potresu, se je sicer tudi v štajerski prestolnici podrlo več dimnikov in razpokalo več zidov. Potresne sunke so Mariborčani čutili tudi v letih 1926, 1936 in 1939. Takrat so časopisi poročali o podzemnem bobnenju in zibanju pohištva, nekaj ljudi naj bi celo zbežalo iz svojih stanovanj. A omembe vredne gmotne škode v nobenem od naštetih potresov ni bilo.
Nazadnje se je Maribor dodobra stresel 29. decembra lani. Potres z epicentrom v Petrinji na Hrvaškem je tam dosegel intenzivnost do IX po dvanajstopenjski evropski potresni lestvici. Na območju Maribora je takrat prišlo do več električnih in telekomunikacijskih izpadov. S Ptuja in iz Svete Trojice v Slovenskih goricah so poročali o poškodbah posameznih stavb.
Kdaj se bo potres zgodil, ostaja uganka
Pripravljalci Ocene ogroženosti Mestne občine Maribor zaradi potresa so sicer opozorili, da je pri ocenjevanju veliko podatkov nepoznanih ali so lahko le slabo ocenjeni: “Prav tako za mnoge objekte le težko ocenimo, kako so bili zgrajeni in vzdrževani.”
Kljub temu pa so lahko na podlagi statistične obravnave preteklih dogodkov in poznavanja seizmotektonskih razmer verjetnostno ocenili potresno nevarnost v daljšem časovnem obdobju. Poudarili so: “Karte povedo, kako močne potrese in kakšne učinke je moč pričakovati na nekem območju, ne pa tega, kdaj bo do potresa prišlo in kakšne intenzitete bo potres.” To namreč tudi s sodobno tehnologijo ostaja uganka.
