Gre za bolezen, ki prizadene le prašiče in za ljudi ni nevarna, so še izpostavili v sporočilu za javnost. Afriška prašičja kuga se po njihovih pojasnilih širi ne glede na državne meje in ima resne socialno-ekonomske posledice, predvsem zaradi omejitev trgovanja in mednarodne trgovine z živimi prašiči, mesom ter izdelki, ki izvirajo iz prašičev.
Tveganje za vnos in širjenje bolezni se po njihovih navedbah poveča zaradi potnikov, ki lahko v osebni prtljagi prinesejo meso in izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev, ki predstavljajo vir okužbe za prašiče.
Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge je bil sprejet in je začel veljati lani, na podlagi tega zakona pa je bil konec letošnjega januarja sprejet sklep o določitvi visoke stopnje ogroženosti zaradi bolezni pri divjih prašičih.
Intenziven odstrel z namenom zmanjšanja populacije
Od uveljavitve sklepa o visoki stopnji ogroženosti so se v Sloveniji začeli izvajati nekateri ukrepi iz lani sprejetega zakona, in sicer prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije, izvedba intenzivnega odstrela divjih prašičev z namenom zmanjševanja populacije divjih prašičev, prepoved krmljenja živalskih stranskih proizvodov na krmiščih, do katerih imajo dostop divji prašiči, izvajanje biovarnostnih ukrepov v zvezi z lovom, kot so čiščenje in razkuževanje obutve, vozil in opreme, vodenje podatkov o udeležencih na skupinskih lovih, ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi ter ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči (prijava najdbe poginulega divjega prašiča na številko 112 z namenom izvedbe preiskav na afriško prašičjo kugo), so še pojasnili na ministrstvu.
Namen izdaje sklepa in določitve visoke stopnje ogroženosti na celotnem ozemlju Slovenije je, kot so ponovili, izvajanje ukrepov za zgodnje odkrivanje bolezni in ukrepov za preprečevanje širjenja, na podlagi katerih želijo bolezen v populaciji divjih prašičev hitreje odkriti in učinkoviteje omejiti na manjše območje.
