Od pričetka sprejemanja pacientov s SARS-COV-2 do danes sta tej bolezni v UKC Maribor podlegli dve osebi. Med bolnišnično obravnavanimi osebami je bilo tudi nekaj mlajših oseb med 30-60 letom starosti, nekaterim je bilo po krvni preiskavi, kjer je bil ugotovljen manjko kisika v krvi, slednjega potrebno tudi dovajati. Kot pojasnjuje Janez Lencl, vodja odnosov z javnostmi UKC Maribor, dovajanje kisika ne spada v področje intenzivne nege.

Od kod takšne razlike v smrtnosti?

V oči bodejo izjemno različne statistike po številu smrtnosti zaradi covid-19 po svetu. Denimo, v Italiji je smrtnost višja, kot kjerkoli drugod po svetu: Od znanih 156,363 obolelih jih je do danes umrlo že 19,899. Za primerjavo, v Novi Zelandiji je doslej zbolelo 1,349 oseb, umrli pa je “le” 5 oseb. Že res, da ima Italija največje število starejše populacije na svetu, toda italijanskim zdravnikom vseeno ni jasno, zakaj ima oseba z SARS-COV-2, potem ko se jo priklopi na respirator, zgolj 5% možnost za preživetje. Resnično bi znala držati hipoteza o preagresivnem zdravljenju, ki jo omenjajo v marsikaterem mediju, ob tem pojasnjuje Lencl.

Pri novem koronavirusu pacienti umirajo bodisi zaradi sepse (zastrupitve krvi), sekundarne bakterijske pljučnice, ki nastanek kot posledica poškodovanih pljuč, ali pa zaradi akutnega respiratornega distresnega sindroma (ARDS), ki je ponavadi posledica druge bolezni. ARDS preprečuje vnos kisika v kri in se kaže s kliničnimi znaki oteženega dihanja, hitrim srčnim utripom in pomodrelimi ustnicami, v pljučih pa so prepoznavni infiltrati.

Oseba z ARDS ima sicer 50% možnost za preživetje, oseba z ARDS, ki ga je povzročil koronavirus, potem ko jo priključijo na respirator, pa je imela v Italiji le 5% možnost za preživetje. Gre namreč za to, da virus uniči pljuča do te mere, da oseba sama več ne more dihati – to namesto nje počne aparat, respirator, kar pa lahko privede do obratnega učinka od zaželjenega.

Indikacija za priklop na respirator je stvar izkušenega zdravnika, ki mora pravilno preceniti, kdaj je za priklop primerni čas, če sploh. Na Kitajskem denimo pacientov, ki so imeli že tako zelo uničena pljuča, na respirator niso priklapljali, ampak so jih zdravili z drugimi metodami.

V statistiki umrli pri nas tisti, ki so umrli S koronavirusom ali ZARADI njega

V Sloveniji pri štetju umrlih ne razlikujemo, če je oseba umrla zaradi covid-19 (brez drugih pridruženih bolezni) ali s covid-19 (z drugimi pridruženimi boleznimi). Takšno metodo štetja uporabljajo tudi v Italiji. Četudi je covid-pozitivna oseba umrla zaradi poslabšanja primarne kronične bolezni, jo štejemo za umrlo zaradi novega koronavirusa. Doslej je takšnih oseb v Sloveniji 53, večinoma gre za starejše osebe iz domov za ostarele, je minuli četrtek dejal vladni govorec Jelko Kacin.

“Pojmovanje smrti zaradi korona virusa je različno, verjetno odvisno od dnevnih potreb prikazovanja dejanskega stanja. Bolnik s predhodnimi spremljajočimi boleznimi bi brez okužbe s korona virusom lahko živel še leta. A okužba je njegovo življenje skrajšala. Po moji logiki je to smrt zaradi korona virusa, ostalo pa je sprenevedanje,” je prepričan znan slovenski mikrobiolog Janez Pretnar, ki je meni, da je morebitno ločevanje smrti obolelih s ali zaradi koronavirusa etično sporno.

“Tu se igrajo s faktorjem oz. procentom smrtnosti. Eni bi ga radi prikazali kot nižjega, verjetno zaradi želje kapitala po čim prejšnjem zagonu gospodarstva. Vsekakor se bo v tem času v vsaki posamezni državi pokazala etika lastnikov kapitala in industrije in njihova percepcija delavcev, ki so bodisi spoštovani z vsemi svojimi spretnostmi in znanjem bodisi nadomestljivi in zgolj številke.”

Virus bi znal biti med nami že v sezoni gripe

Pa vendar, a lahko zagotovo izključimo možnost, da ni bil virus med nami že med sezono gripe, meseca januarja in februarja letos? Dr. Janez Pretnar meni, da tako zgodnjega širjenja virusa v Sloveniji ne moremo izključiti. “Nedvomno je mogoče, da bi bil korona virus med nami že decembra,” je potrdil za Maribor24. 12. decembra so na Kitajskem (uradno) potrdili prvi primer, četudi je možno, da se je začel širiti že prej. Kitajski popotniki so še pred zaprtjem Wuhana konstantno krožili po svetu, za prenos virusa tako ne bi potrebovali kar dva meseca, odkar smo v Sloveniji zabeležili prvi primer, pač pa zgolj nekaj dni.

Na družbenem omrežju se pojavlja množica Slovencev, ki so prepričani, da so virus že preboleli, ker pa testov še takrat ni bilo, očitno ni bilo niti virusa. Primerov netipičnih pljučnic in neidentificiranih gripi podobnih obolenj je bilo letos nenavadno veliko. Izvedeli smo denimo za primer 55-letnega moškega iz Novega mesta, ki je v začetku januarja službeno odpotoval v severno Italijo, nazaj pa prišel s neidentificiranim, gripi podobnim obolenjem. Vsi simptomi so sovpadali s tistimi, značilnimi za nov koronavirus. Zbolela je vsa njegova družina, sam pa je zaradi sepse na koncu umrl.

Kmalu bodo na voljo testi za ugotavljanje protiteles

“A pri tako kužnem virusu bi morali beležiti tudi veliko obolevnost predvsem med zdravstvenim osebjem. In med njimi zabeležiti tudi kak smrten primer. Bi bilo pa to možno raziskati, a to bi morala biti naročena in financirana raziskava,” o tem pove Pretnar. V UKC Maribor statistike za letošnjo sezono gripe še niso znane.

Velja omeniti, da aktualni testi ne delujejo na podlagi iskanja protiteles, ampak se v izločkih išče sam DNK virusa. Gre za dolgotrajno in zahtevno testiranje, tovrstni testi so tudi zelo občutljivi glede na rokovanje in centrifugiranje, zato zna priti do precej lažnih negativnih ali pozitivnih rezultatov. V nekaterih primerih je tako testiranje potrebno ponoviti. Avstrija in Nemčija pa trenutno delata na vzpostavitvi testov na podlagi protiteles. V kolikor bi takšni testi prišli na tržišče, bi morda res lahko preverili, če je virus nekdo že prebolel. A kot opozarja Pretnar, še ni jasno, če so razvili protitelesa tudi tisti, ki bi utegnili biti pozitivni na nov koronavirus, a niso kazali nobenih simptomov.

V svetovnem vrhu po številu testiranj

V Sloveniji smo po številu testiranj na milijon prebivalcev v samem vrhu. Kot nam je zaupal Lencl, smo trenutno 5. na svetu in prav slednje so nedavno kot našo pozitivno točko izpostavili srbski mediji. Za primerjavo, v ZDA so na samem repu testiranj in je do testa še zmeraj precej težko priti. Pri nas se v povprečju na dan testira okrog 1000-1200 ljudi (ob vikendih nekoliko manj, ker dela manj ljudi). Hrvati so število testiranj umaknili s svoje spletne strani javnega inštituta za javno zdravje, tako da javnost o pogostosti testiranj dejansko ni obveščena. Tudi pri nas bi, če bi imeli dovolj osebja in reagentov, lahko testirali še več, a za to pristojni že sedaj delajo na robu svojih zmogljivosti. Tudi smrtnost pri nas je precej nižja kot v drugih državah Evrope, recimo v Franciji, kjer je smrtnost zaradi koronavirusa kar 10x višja smrtnost zaradi sezonske gripe.