Spomladi se prebuja narava in tako je tudi pri divjih živalih. Če imamo v mislih srnjad, kot našo najštevilčnejšo veliko divjad, potem tudi ta z ozelenitvijo travnih površin in grmovnih vrst vse pogosteje prihaja na plano. Tudi dan je daljši, zato se prehranjuje dlje in jo je skozi oči ljudi opazi prej. “V spomladanskem času se pri živalih prično tudi naravni procesi priprave na razmnoževanje in vzgojo mladičev. Pri srnjadi kot teritorialni živali je to običajno v aprilu, ko zavzemajo svoja področja bivanja in brezpogojno odganjajo istovrstne vsiljivce, pri tem pa v diru prečkajo prometnice,” so za nas pojasnili v Lovski zvezi Maribor. Z gibanjem divjadi pa obstaja nevarnost prometnih nesreč.
Kot so sporočili iz Policijske uprave (PU) Maribor, se letno se na območju mariborske policije pripeti približno med 1.100 in 2.100 prometnih nesreč prve kategorije z udeležbo divjadi.
Divjad prihaja iz gozdov zaradi hrane in manjšanja življenjskega prostora
V spomladanskem času na območju Lovske zveze Maribor najpogosteje opažajo srnjad, prav tako tudi poljske zajce in fazane. Tudi divji prašiči se v pozno spomladanskem obdobju prično gibati do kmetijskih površin, ker so na novo posejane predvsem koruze. Njihova največja aktivnost pa je nato v času zorenja pridelkov, torej v poznem poletju in jeseni. “V višjih predelih pa je možno opaziti jelenjad. Na našem koncu ne, je pa območjih naše prisotnosti mogoče opaziti tudi rjavega medveda, ko prihaja iz brlogov,” so še dodali v lovski zvezi.
Divjad se lahko približuje tudi naseljem, ker išče hrano, to velja še posebej za lisice, kune, jazbece. Srnjad pa se približa naseljem, ker se ji oža življenjski prostor. Vse več površin, kjer se je nekoč lahko prosto gibala, je ograjenih. Prav tako pa je velik faktor vnašanje nemira z gibanjem in sprehajanjem po njihovem stanišču. “Če se bi divjad približala človeku neposredno, bi bila najverjetneje bolna. Drugače pred človekom beži. Vendar pa napadov divjadi na človeka na našem območju v zadnjem času ne beležimo. Prav tako tudi bolezni ne,” so za nas pojasnili v lovski zvezi.
Za medvede pa velja splošno priporočilo, da v naravi in v bližini naselij ne puščamo ostankov hrane in drugih užitnih odpadkov, saj s tem privabljamo medveda v bližino človeka in ga navajamo na svojo prisotnost. Sicer divjad kot takšna ne predstavlja nevarnosti za človeka. Bolj predstavlja človek za njo, ko ji oža življenski prostor in naravne prehode.
Obvestiti moramo Regijski center za obveščanje
V primeru, da naletimo, na divjad moramo obvestiti regijski center za obveščanje na številko 112. Povedati moramo, katero žival smo našli in lokacijo. Regijski center za obveščanje (ReCO) bo glede na lokacijo, kjer smo našli poškodovano žival, poklical upravljavca lovišča – lovsko družino, če gre za divjad, oziroma azil za živali, če gre za zavarovano vrsto živali.
Če je divjad mrtva, jo mora prevzeti higienska služba. Če je žival mrtva in spada med zavarovane vrste, je treba o tem obvestiti Prirodoslovni muzej. “Če pa imamo za soseda lovca, seveda lahko obvestimo tudi njega,” so dodali v lovski zvezi.
Lani evidentiranih 681 primerov povožene srnjadi
Trki z divjadjo so načeloma posledica povečanega gibanja živali. Do trkov prihaja pogosteje tudi takrat, kadar jih preganjajo psi brez nadzora. Ti povzročijo, da divjad plane v tek in brezglavo prečka cesto. “Podatkov o povozu divjadi vam lahko podamo za Slovensko goriško in Pohorsko lovsko upravljavsko območje, v katere so združena lovišča v okviru Lovske zveze Maribor. Gre za podatke, ko je bila divjad mrtva. Zanimivo je leto 2020, ko je bilo zaradi omejitev gibanja in koronavirusa tudi manj povozov divjadi,” so dodali na lovski zvezi. V letu 2021 je bilo evidentiranih 681 primerov povožene srnjadi, 11 jelenjadi, 13 divjih prašičev, 118 lisic, 46 poljskih zajcev.
Število povožene divjadi.
Jutranji ali večerni mrak je običajno tisti del dneva, ko je nevarnost trka s prostoživečo živaljo zelo velika. Takrat se živali gibljejo na področjih hranjenja ali dnevnega mirovanja. “Posebej pozorni moramo biti pri vožnji z avtomobilom po cestah, kjer so na eni strani gozdovi in na drugi polja oziroma pašne površine. Prav tako moramo biti pozorni na področjih strnjenih gozdov, kjer jih prečka cesta, vendar tam se praviloma divjad giblje po stečinah – stalnih prehodih, ki so označeni s prometnimi znaki,” so za nas pojasnili v lovski zvezi. Vendar pa je zaradi zelo razvejanega cestnega omrežja v Sloveniji vsepovsod možen nalet z divjadi.
Sodobne asfaltirane ceste tudi v odročnih krajih, višje hitrosti vožnje, večji in zmogljivejši avtomobili, več prometa nasploh – to so glavni dejavniki, da je na naših cestah vsako leto povoženih veliko število divjadi.
Na PU Maribor opozarjajo, da mora voznik vedno prilagoditi hitrost vožnje razmeram na cesti in svojim vozniškim sposobnostim. “Prometni znak, ki obvešča o divjadi na cesti je signal, ki nas opozarja, da se na tem delu lahko zgodi kakšen nepredviden dogodek, zato je priporočljivo, da vozniki na teh območjih vozijo nekoliko bolj previdno in počasneje, da lahko reagirajo na morebitno divjad na cesti in da lahko kar se da hitro ustavijo vozilo,” so dodali.
Kako ravnati če pride do trčenja?
Pomembno je, da so vozniki pozorni na opozorilne znake. Da bi preprečili trk, naj bodo posebej pozorni na opozorilne znake I-18 o prisotnosti divjadi na določenem območju, tako na prometne znake kot na postavljene silhuete, saj se večina povozov zgodi ponoči, ko je divjad zelo težko opaziti na varni razdalji. Če pride do trka, mora voznik obvestiti Regijski center za obveščanje (ReCO) na številko 112 in povedati, katero žival je našel in svojo lokacijo. Regijski center bo glede na lokacijo poklical upravljavca lovišča – lovsko družino, če gre za divjad, oziroma azil za živali, če gre za zavarovano vrsto živali.
V primeru trka, recimo s srnjadjo, je pomembno:
- da voznik z odsevnim jopičem poskrbi najprej za svojo varnost;
- nato z oznako na cestišču za varnost drugih voznikov ter o trku obvesti Regijski center za obveščanje (ReCO) na številko 112.
Predstavniki azila bodo žival, ki spada med zavarovane vrste, prevzeli in jo odpeljali v oskrbo. V azilu ne smejo sprejeti divjadi. “Tudi zato vozniki najpogosteje ostanejo na kraju dogodka, kar je pomembno tudi zato, da lahko pokažejo policiji in lovcem, kje naj začnejo iskati ranjeno divjad, ki se je umaknila od cestišča, takrat lovci divjad poiščejo s preizkušenim psom krvosledcem,” so za nas pojasnili v lovski zvezi.
Če je žival manj poškodovana, se lahko vrne v naravo. V primeru hude poškodbe pa lovci obvestijo lovskega inšpektorja, ki odredi izredni odvzem. Lovci izvedejo odrejene ukrepe, saj je divjad v lasti države, lovske družine kot upravljavke lovišč pa so s koncesijsko pogodbo zavezane izvajati odvzeme v skladu z lovsko upravljavskimi načrti.
Na Pu Maribor so nam pojasnili, da policije ni treba obveščati, če niso nastale poškodbe. Seveda pa je obveščanje nujno, če pride do telesnih poškodb in če je na kraju poškodovana žival. Obveščanje je nujno, da se poskrbi za poškodovano ali mrtvo žival. Na hitrih cestah in avtocestah je obveznost obveščanja enaka. Vendar so te ceste obdane z ograjo, hitrosti so zelo visoke, zato je zelo pomembno pravočasno obveščanje policistov, da se ustrezno poskrbi za žival in prepreči nadaljnja ogrožanja v prometu.
Običajno pride do materialne škode
Po trku z živaljo običajno na vozilu nastane materialna škoda, žival pa obleži mrtva oziroma je lahko še živa in poškodovana odtava z mesta trka. Lahko pa pride tudi do nevarnih situacij: “Če je žival še živa, vas lahko resno poškoduje”. Povozi divjadi, ki bi povzročili smrt udeležencev v prometu, so sicer redki, a vsako leto se v takšnih nesrečah kar nekaj ljudi hudo poškoduje.
Z modrimi polkrožnimi odsevniki in vonjavnimi ograjami do večje varnosti
Lovci z upravljavci cest posvečajo veliko pozornost preprečevanju povoza divjadi na cesti. V prvi vrsti so na mestih stalnih prehodov divjadi čez cesto postavljeni opozorilni znaki I-18 divjad na cesti. V zadnjem času je na vse več odsekov cest opremljenih z modrimi polkrožnimi odsevniki. Namen odsevnikov je odvračanje divjadi pri prečkanju cestišča, ko so na cesti motorna vozila. Nameščeni so na nevidno stran cestnih smernikov, in naj ne bi imeli nobenih negativnih vplivov na okolje in voznike. Zasnovani so tako, da v trenutku, ko jih obsvetijo žarometi motornega vozila, odbijajo svetlobo pravokotno na smer vožnje in s tem ustvarijo navidezno svetlobno oviro, ki zmoti in prepreči parkljasti divjadi prečkanje vozišča, takoj, ko je odsevnik izven dosega žarometov postane neaktiven, kar divjadi omogoča varen prehod ceste. Mnogi upravljavci lovišč pa se še vedno poslužujejo uporabe nevidnih vonjavnih ograj. To je posebna puliretanska pena, ki vsebuje vonjavno snov, ki divjad odvrača od ceste.
